Hrvaški premier Andrej Plenković upa, da bodo zgledu sledili tudi drugi upniki. Foto: EPA
Hrvaški premier Andrej Plenković upa, da bodo zgledu sledili tudi drugi upniki. Foto: EPA
Hrvaški državljani z zamrznjenimi računi so imeli konec marca za več kot 42 milijard kun (5,7 milijarde evra) dolgov. Od tega je večina, 97 odstotkov, obveznostih starejših od leta dni. Takšnih obveznosti ima približno 80 odstotkov državljanov z blokiranimi računi, je navedla hrvaška vlada, ko je junija predlagala sveženj zakonov za pomoč prebivalcem z zamrznjenimi računi. Foto: Reuters

Hrvaški premier Andrej Plenković je pojasnil, da si s prejšnjim mesecem predlaganim svežnjem zakonov prizadevajo, da bi odpisali del dolgov za 326.000 hrvaških državljanov, ki so imeli 31. maja letos zamrznjene račune.

"Fina je začela uveljavljati zakon in uspešno izvedla prvi ukrep, kar pomeni, da so odpisani dolgovi za 150.474 državljanov, ki so imeli dolg do države in z državo povezanimi osebami v znesku do 10.000 kun (1.350 evrov) plus obresti," je povedal Plenković.

Vrednost tako odpisanih terjatev do državljanov je znašala več kot 1,3 milijarde kun (175 milijonov evrov), po uveljavitvi prvih zakonskih ukrepov 6.248 hrvaških državljanov nima več blokiranih računov.

Fina je danes objavila, da so bili konec junija letos zamrznjeni računi 323.758 državljanov, ki so imeli 43,81 milijarde kun (5,9 milijarde evrov) dolgov. Obresti so znašale še približno 22 milijard kun (tri milijarde evrov). Glede na podatke Fine so s prvimi ukrepi vlade na podlagi novega zakona znižali število blokiranih državljanov za dva odstotka, za približno dva odstotka pa je znižan tudi znesek celotnega dolga blokiranih.

Plenković upa, da bodo zgledu sledili drugi upniki
Plenković je izrazil pričakovanje, da bodo enote lokalne samouprave in tudi drugi upniki, kot so operaterji mobilne telefonije, sledili zgledu države in odpisali del dolgov državljanom z blokiranimi računi. Pri tem jim bo država kot davčno olajšavo priznala odpis dolgov do 10.000 kun. Za dolgove v znesku nad 10.000 kun je z zakonom predvideno obročno odplačevanje.

Hrvaški premier je napovedal, da bodo na začetku avgusta uveljavili tudi zakon, ki bo omejil izvajanje izvršb nad denarnimi sredstvi za fizične osebe, ki imajo zamrznjene račune več kot tri leta. Pričakuje, da bodo s tem zakonom zajeli približno 70.000 državljanov, ki imajo za približno 32 milijard kun (4,1 milijarde evrov) dolgov.

V svežnju zakonov je tudi hitrejši in preprostejši postopek osebnega stečaja, ki se nanaša na približno 88.000 državljanov z do 20.000 kun (2.700 evrov) dolga in več kot tri leta zamrznjenimi računi.

Kritike na vladni zakon
Iz hrvaškega združenja državljanov Blokirani so na svoji strani na Facebooku znova objavili svoje kritike, ki so jih imeli aprila, ko je bil sveženj zakonov prvič predstavljen na vladi. Pričakovali so, da jih bo država zaščitila in ustavila oderuštvo, a menijo, da bodo sprejeti zakoni "povzročili novi val finančnega in državnega nasilja".

Ko gre za uveljavljene ukrepe, ki jih je danes predstavil Plenković, menijo, da ne bo nobene pozitivne posledice, glede na to, da so "zamudne obresti oblikovali na podlagi neobstoječih prihodkov". "Terjatve 'prihodnjih' prihodkov so neustavne in tako tudi protipravne. Zakonom je treba preprečiti takšne terjatve," so zapisali.