Zakonska zveza na Irskem trenutno velja za edini temelj družine, po predlogu, o katerem odločajo volivci, pa bi se v irsko ustavo zapisala spremenjena definicija družine, ki bi vključevala tudi druga "trajna razmerja". Tako bi bili kot družina priznani tudi neporočeni pari, tako raznospolni kot istospolni, pa tudi tisti, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, in starši samohranilci.

Drugi referendum pa želi na novo opredeliti vlogo žensk v družini. Trenutno je v ustavi zapisano, da "ženskam ni treba delati zunaj doma, če je to v nasprotju z njihovimi domačimi dolžnostmi", a pojem dolžnosti ni podrobneje opredeljen. Omenjeni člen priznava nacionalno korist, ki jo zagotavlja delo poročenih žensk na domu, vključno s skrbjo za družinske člane. Če bo sprememba sprejeta, pa bo člen spremenjen tako, da bo priznaval vse družinske člane, ki na splošno skrbijo za otroke, in zagotavljal državno podporo vsem Ircem v tem položaju, ne le ženskam, poroča Euronews.

Vse večje stranke oba omenjena predloga podpirajo, saj menijo, da se je treba prilagoditi "novim družinskim realnostim" in odpraviti izraze za ženske in matere, ki danes veljajo za seksistične in zastarele.

Kritiki pa trdijo, da bi omenjene spremembe ustvarile pravne vrzeli, saj ne opredeljujejo dovolj natančno novih pojmov, povezanih z družino.

Počasnejši napredek

Irska ustava je bila sprejeta leta 1937, ko so v družbi prevladovale bolj konservativne vrednote, ki so temeljile na načelih katoliške vere. Irska je tako dolgo zaostajala za drugimi zahodnoevropskimi državami, a je nedavno naredila več korakov k izboljšanju položaja in pravic žensk in manjšin.

Do leta 1973 je država poročenim ženskam na primer prepovedovala delo v javnem sektorju, s čimer jih je posredno prisilila, da so po poroki opustile delo in postale gospodinje. Splav je bil legaliziran leta 2019, leta 2015 pa so na referendumu volivci izglasovali tudi legalizacijo porok istospolnih parov.

Volilna udeležba naj bi bila precej nizka, izide je pričakovati v soboto zjutraj.