Na slovesnosti ob grobnici neznanega junaka v italijanski prestolnici sta bila poleg Mattarelle in Meloni prisotna tudi predsednika obeh domov parlamenta, Lorenzo Fontana in Ingazio La Russa, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Meloni, katere stranka Bratje Italije ima korenine v neofašističnih gibanjih, kritiki pogosto očitajo, da se ni nikoli dovolj distancirala od fašistične preteklosti Italije. Ob prazniku je Meloni zavrnila "vse totalitarne in avtoritarne režime". Poudarila je tudi, da je konec fašizma postavil temelje za vrnitev demokracije v Italijo.

Več članov stranke, ki jo vodi Meloni, sicer ne skriva svojega občudovanja Benita Mussolinija, italijanskega fašističnega diktatorja.

Fašistična Italija se je med drugo svetovno vojno do padca Mussolinijeve diktature leta 1943 borila na strani nacistične Nemčije pod vodstvom Adolfa Hitlerja. V tem času je zasedala tudi številna jugoslovanska ozemlja.

Po podpisu premirja novih oblasti z zavezniki so nemške sile napadle Italijo in v večjem delu države vzpostavile marionetno državo pod vodstvom Mussolinija, ki so ga pred tem iz ujetništva osvobodile nemške sile. Temu je sledila državljanska vojna, ki se je končala z nemško predajo in usmrtitvijo Mussolinija 28. aprila 1945.

Slovesnost ob današnjem prazniku je potekala tudi v tržaški Rižarni, kjer je bilo nekdaj nacistično taborišče. Več kot 2000 zbranih je med drugim nagovoril tudi podžupan občine Dolina Goran Čuk. Kot poroča tržaški Primorski dnevnik, je v govoru v slovenščini in italijanščini poudaril pomen mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije in poročila, ki ga je sestavila. Spomnil je tudi na fašistična taborišča od Afrike do Albanije, Balkana, Slovenije in Italije.

Oskrunili spomenika žrtvam fašističnega nasilja v Rimu in Trstu

V Parku spomina pri Rimu so neznanci na predvečer praznika oskrunili spomenik padlim partizanom in antifašistom, ki so jih tam po nalogu posebnega fašističnega sodišča ustrelili italijanski vojaki. Na fotografiji, ki jo je objavil časopis na svoji spletni strani, je videti, da so na spomenik z rdečo barvo v italijanščini napisali "partizani, posiljevalci, morilci". Poškodovali so tudi slavolok, ki stoji na bližnjem trgu.

Na spominski plošči so tudi imena devetih slovenskih partizanov, ki so jih zajeli v bitki na Nanosu 18. aprila 1942. Takrat je v spopadu z italijanskimi vojaki padlo deset partizanov, enajst so jih zajeli in odpeljali v zapore. Posebno sodišče v Rimu je devet izmed njih obsodilo na smrt in 26. junija 1942 so jih usmrtili v Forte Bravetta.

Rimski župan Roberto Gualtieri je v odzivu poudaril, da oskrunitev spomenika kaže, kako pomembno je še vedno pričevati o osrednji vlogi vrednot svobode in antifašizma. "Nikoli ne bomo pozabili številnih Italijanov, ki so se žrtvovali, da bi povrnili dostojanstvo državi, ki jo je ponižala diktatura," je zapisal po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa. Dodal je, da napisano že brišejo mestne službe.

Na predvečer praznika pa so neznanci oskrunili tudi spomenik v Trstu, posvečen padlim v narodnoosvobodilnem boju iz Škednja, s Sv. Ane in s Kolonkovca. S črno barvo so na spomenik v italijanščini napisali "25. april nacionalni dan žalovanja", poroča Primorski dnevnik.