"Ko sem se vrnil iz Londona, sem dejal, da bom šel v politiko, in to pravim tudi zdaj. Ustanovil bom svojo stranko, in gremo samostojno na volitve," je dejal Todorić na novinarski konferenci v Zagrebu.

"Moramo se organizirati, spremeniti Hrvaško in iti naprej," je dodal in napovedal, da bodo popolnoma pripravljeni že čez en mesec, na vprašanje novinarjev, ali želi biti premier, pa je odgovoril, da absolutno da.

Todorić je torkovo novinarsko konferenco sicer organiziral predvsem zato, da bi komentiral obtožnice proti njemu zaradi dogajanja v Agrokorju.

Po njegovih besedah je izredna uprava Agrokorja umetno ustvarila insolventnost celotne skupine Agrokor, da bi sovražno prevzeli zasebno premoženje, pri vsem skupaj pa naj bi šlo za zaroto, ki sta jo skovala skupina Borg in hrvaški premier Andrej Plenković.

Skupina Borg je bila skupina pravnih in finančnih svetovalcev, ki naj bi pomagali nekdanji gospodarski ministrici Martini Dalić pri pripravi zakona o postopku izredne uprave v sistemsko pomembnih podjetij, bolj znanega kot lex Agrokor.

Obtožba za finančne malverzacije

Hrvaško tožilstvo je novembra 2017 sprožilo preiskavo proti Todoriću in njegovima sinovoma ter 12 nekdanjim članom uprave koncerna in zagrebške podružnice revizorske hiše Baker Tilly zaradi suma finančnih malverzacij v Agrokorju.

Preiskavi je sledilo več obtožnic. Prva je Todoriću očitala, da je leta 2013 skupaj s tedanjim izvršnim finančnim direktorjem koncerna Antejem Huljevom omogočil plačilo 1,25 milijona evrov za storitve švicarske svetovalne družbe, čeprav je vedel, da ne bodo opravljene. Sodišče ga je v tem sodnem primeru, znanem kot Mali Agrokor, oprostilo krivde.

Drugo obtožnico je državno tožilstvo vložilo dvakrat, saj je prvo umaknilo, da bi jo dopolnilo. Sojenje po tej obtožnici še poteka, tožilstvo pa Todorića in 14 drugih oseb obtožuje za vrsto finančnih malverzacij. Z njimi naj bi Agrokor oškodovali za 1,2 milijarde kun (160 milijonov evrov), Todorić pa naj bi si prilastil premoženjsko korist v vrednosti 923,6 milijona kun (122,5 milijona evrov).

Županijsko sodišče Zagrebu, na katerem poteka sojenje v tem primeru, znanem po imenom Veliki Agrokor, je pred kratkim odločilo, da je pričanje Ismeta Kamala, na katerem temelji obtožnica, nezakonit dokaz, to pa bi po mnenju poznavalcev lahko ključno vplivalo na izid sojenja.