Poročilo se opira na podatke, zbrane med januarjem in junijem lani, torej pred napadom palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra in začetkom izraelske ofenzive v Gazi. Vsebuje pa tudi informacije, ki so jih avtorji s posvetovanji z 12 judovskimi organizacijami zbrali letos.

Po izbruhu vojne v Gazi so nekatere od teh organizacij poročale o 400-odstotnem porastu antisemitskih incidentov in napadov, medtem ko se je z antisemitizmom že pred tem spoprijemalo 96 odstotkov evropskih Judov, ugotavlja poročilo.

"Evropa je priča valu antisemitizma, ki ga deloma spodbujajo spopadi na Bližnjem vzhodu. To močno omejuje možnosti Judov, da živijo varno in z dostojanstvom," je ob objavi poročila povedala direktorica FRA-ja Sirpa Rautio in poudarila, da vojna na Bližnjem vzhodu spodkopava dosedanji napredek v boju proti antisemitizmu.

Raziskava poroča, da 80 odstotkov vprašanih meni, da se je antisemitizem v njihovi državi v zadnjih petih letih povečal.

V Franciji 74 odstotkov Judov meni, da je vojna v Gazi vplivala na njihov občutek varnosti, kar je največ med državami, vključenimi v raziskavo. 76 odstotkov Judov v Evropi naj bi občasno skrivalo svojo judovsko identiteto, 34 odstotkov pa se jih izogiba judovskim dogodkom ali krajem, saj se tam ne počutijo varne.

Večino anketirancev še naprej skrbi za svojo varnost (53 odstotkov) in varnost svoje družine (60 odstotkov). Raziskave agencije FRA so v preteklih letih pokazale, da se antisemitizem običajno poveča v času napetosti na Bližnjem vzhodu. V raziskavi tri četrtine Judov meni, da jih imajo ljudje zaradi njihovega rodu odgovorne za ukrepe izraelske vlade.

37 odstotkov vprašanih je menilo, da so bili v letu pred raziskavo nadlegovani zaradi svojega judovskega izvora. Večina je negativne izkušnje doživela večkrat, antisemitsko nadlegovanje in nasilje pa se večinoma dogaja na ulicah, v parkih ali trgovinah.

Porast antisemitizma na spletu

Problematičen je tudi antisemitizem na spletu, s katerim se je v letu pred raziskavo spoprijemalo 90 odstotkov vprašanih. Najpogostejši stereotip, s katerim se srečujejo Judi, je očitek, da imajo moč in nadzor nad financami, mediji, politiko ali gospodarstvom. Mnogi so poročali tudi o zanikanju pravice Izraela do obstoja.

Kot odziv na spletni antisemitizem se slaba četrtina Judov izogiba objavljanju vsebin, ki bi identificirale njihov izvor, 23 odstotkov je dejalo, da so omejili svoje sodelovanje v spletnih razpravah, 16 odstotkov pa je zmanjšalo uporabo določenih platform, spletnih mest ali storitev.

Približno 60 odstotkov vprašanih ni zadovoljnih s prizadevanji svojih nacionalnih vlad za boj proti antisemitizmu, še ugotavlja poročilo.

Raziskava FRA je zajela 13 držav, v katerih skupno živi 96 odstotkov Judov v EU-ju, in sicer Avstrijo, Belgijo, Češko, Dansko, Francijo, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Nizozemsko, Poljsko, Romunijo, Španijo in Švedsko.