Nemčija je svojo aplikacijo Corona Warn-App prebivalcem ponudila 15. junija. Po zadnjih podatkih si jo je preneslo okoli 16 milijonov uporabnikov pametnih telefonov.
Med njimi sta tudi Alex S. iz Berlina in Max S. iz Münchna, ki sta povedala, da je namestitev zelo preprosta. Aplikacijo sta na svoje telefone prenesla z Applove trgovine App Store in po namestitvi aktivirala zaznavanje izpostavljenosti (exposure logging).
Oba imata na svojih telefonih operacijski sistem iOS 13.5.1, zato aplikacija po aktivaciji v ozadju drugih opravil na telefonu deluje ves čas, ko je ta vklopljen. Ustvarjalci nemške aplikacije Corona Warn-App na uradni spletni strani poudarjajo, da aplikacija deluje le na novejših verzijah operacijskih sistemov.
Pri Applovih telefonih deluje na operacijskih sistemih iOS generacije 13.5 ali novejših, pri mobilnih telefonih z operacijskim sistemom Android pa deluje pri generaciji Android 6 in novejših.
Uporabnika sta z aktivacijo aplikacije aktivirala nenehno delovanje oddajnika in sprejemnika signalov Bluetooth Low Energy, prek katerih se telefoni uporabnikov povezujejo na določeni razdalji v določenem času.
"Stik" ‒ manj kot meter in pol razdalje, najmanj 15 minut časa
V Nemčiji aplikacija stik zabeleži pri razdalji med telefonoma, manjši od metra in pol ter v času, daljšem od 15 minut, kar je določil za to pristojni Inštitut Roberta Kocha.
Države razdaljo in čas beleženja stikov določijo same. Uporabnik aplikacije Roberto S. iz Apulije v Italiji nam je povedal, da italijanska aplikacija Immuni, dostopna od 1. junija letos, stike zaznava pri razdalji, manjši od dveh metrov, ter prav tako v časovnem obdobju, daljšem od 15 minut.
Uporaba aplikacije ne vpliva na baterijo
Pred izidom prvih aplikacij so nekateri strokovnjaki svarili, da bo nenehno delovanje Bluetootha na telefonih močno vplivalo na porabo baterije. Vsi trije sogovorniki trdijo, da glede tega niso opazili sprememb in telefonov ne polnijo pogosteje, kot pred tem.
Do podatkov o številu dnevnih stikov ‒ s koliko telefoni so se povezali njihovi telefoni ‒ uporabniki Alex S., Max S. in Roberto S. ne morejo (ali ne znajo) dostopati. Aplikacija bi jih obvestila le, če bi bili v stiku s človekom, ki je potrjeno pozitiven na novi koronavirus.
Ob stiku z okuženim človekom brezplačno testiranje
Podatki o stikih se v nemški aplikaciji osvežijo vsakih 24 ur. Kadar uporabniki niso bili v stiku z okuženo osebo, je zaslon aplikacije obarvan zeleno z napisom "nizko tveganje" (Niedriges Risiko) okužbe.
Kadar je uporabnik bil v stiku z okuženo osebo, se zaslon obarva rdeče, zraven so navodila o nadaljnjih korakih. Uporabnik ne izve, kje in kdaj naj bi prišel v stik z okuženo osebo. Ve le, da so v zadnjih 24 urah pri nekom izmed njegovih stikov v zadnjih 14 dneh potrdili okužbo z novim koronavirusom. Oseba, ki ji aplikacija izkazuje stik z okuženim, ima v Nemčiji tudi pravico do brezplačnega testiranja.
V prvem tednu se je okužilo 20-30 uporabnikov
Sogovorniki sicer opozorila o stiku z okuženo osebo v približno štirih tednih uporabe aplikacije še niso dobili. V prvem tednu, odkar je bila aplikacija na voljo v Nemčiji, je informacijo, da so okuženi, vanjo vneslo nekje med 20 in 30 ljudi, je poročal nemški časnik Spiegel.
Uporabnik aplikacije v Nemčiji lahko informacijo, da je bil okužen, vanjo vnese le s potrdilom zdravstvenih oblasti. Način vnosa se med nemškimi zveznimi deželami razlikuje. Ponekod lahko uporabnik aplikacije informacijo vnese sam, domnevno s skeniranjem QR-kode na pozitivnem izvidu testa na novi koronavirus. Drugje mora uporabnik poklicati na telefonsko centralo, kjer vnesejo informacijo. V vsakem primeru pa je odločitev o vnašanju informacije o potrjeni okužbi v aplikacijo prostovoljna.
Uporaba v Nemčiji popolnoma prostovoljna
Popolnoma prostovoljna je v Nemčiji tudi namestitev aplikacije na telefon. Uporabnik lahko kadar koli tudi preneha uporabljati aplikacijo oz. izklopi beleženje stikov. Slovenska vlada je sprva nameravala uporabo aplikacije narediti obvezno za okužene s SARS-CoV-2 in ljudi v karanteni. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je nato v ponedeljek sporočil, da bo aplikacija tudi pri nas vendarle prostovoljna.
Aplikacije za sledenje stikom so v Evropi sprožile številne pomisleke o varnosti in zasebnosti. Razvijalci nemške aplikacije ‒ ki so kodo aplikacije naredili dostopno za druge države ‒ trdijo, da je popolnoma varna, saj je zbiranje podatkov decentralizirano (na mobilnih telefonih in ne na centralnem strežniku), tehnologija Bluetooth pa ne beleži lokacije ali razkriva osebnih podatkov uporabnikov, kar je očitno prepričalo nemške uporabnike.
"Nimam pomislekov glede varnosti, saj je aplikacijo kodiralo dobro znano nemško podjetje (razvila sta ga nemški telekom in tehnološki gigant SAP, op. a.). Vrsta nemških organizacij, ki se ukvarjajo s podatki, kot je CCC (Chaos Computer Club, samooklicano največje hekersko združenje na svetu, op. a.) pa je potrdila, da je aplikacija varna in avtomatsko anonimizira podatke," pojasnjuje Max S.
Alex S. je še bolj odločen: "Ker gre samo za naključno ustvarjeno digitalno identiteto, ki ne pušča sledi do moje resnične identitete, me moji osebni podatki ne skrbijo. Bolj skrb vzbujajoče se mi zdi vprašanje, katere podatke zbirata Facebook in Google, pri katerih tudi ne vemo, za kaj se uporabljajo. Ne razumem vse gonje proti aplikaciji, ki prihaja od ljudi, ki sočasno uporabljajo Facebook in Google, pri tem pa ne razmišljajo o osebnih podatkih."
Google in Apple z vmesnikom API onemogočila državno suverene rešitve
Google in Apple sta razvila programski vmesnik API ‒ programsko opremo, ki na operacijskih sistemih Android in iOS zagotavlja nemoteno delovanje covidaplikacije v ozadju drugih opravil. Njuna rešitev omogoča le decentralizirani sistem zbiranja podatkov, kar pomeni, da se stiki zaznavajo na telefonih uporabnikov in ne na centralnem strežniku.
Kadar dva telefona izvedeta "digitalni stisk roke" (se povežeta prek Bluetootha), aplikacija ustvari šifrirani ključ stika, ki se shrani na telefonih obeh uporabnikov in tam ostane 14 dni, nato se izbriše.
Uporabnikov ključ (nekakšna digitalna identiteta telefona) se na strežnik naloži le, če je uporabnik potrjeno okužen z novim koronavirusom. Strežnik nato celoten seznam "okuženih" ključev pošilja vsem telefonom z aplikacijo v državi.
Če se ključ znajde v seznamu stikov na telefonu, aplikacija o tem obvesti uporabnika. Identiteta uporabnikov naj bi bila zaradi anonimiziranih ključev varna, razvijalci tehnologije v Nemčiji pa so za zmanjšanje možnosti zlorab v strežnik dodali tudi veliko število izmišljenih ključev, ki ne predstavljajo identitete nobenega telefona.
Pri centraliziranem sistemu zbiranja podatkov, za katerega si prizadevata Velika Britanija in Francija, se vsi stiki shranjujejo na centralnem strežniku, za katerega bi denimo na Otoku skrbela krovna britanska zdravstvena organizacija NHS. Tudi Nemčija si je sprva prizadevala uvesti centraliziran sistem.
Vendar razvijalcem (še) ni uspelo razviti aplikacije, ki bi na pametnih telefonih delovala učinkovito brez Applovega in Googlovega vmesnika. Denimo v Avstraliji je njihova aplikacija na iOS-ovih programskih sistemih delovala le okoli 25 odstotkov časa, saj se ob zaklenjenem zaslonu aplikacija ni izvajala v ozadju (kot se pri aplikacijah, ki delujejo na programskem vmesniku Appla in Googla).
Vprašanje učinkovitosti ostaja
Še zmeraj nad aplikacijami visi veliko vprašanje učinkovitosti. V Franciji pametne telefone uporablja 77 odstotkov populacije (vir: LQDN), v Nemčiji le 70 odstotkov (vir: Statista.com). Aplikacija in tehnologija Bluetooth imata tudi tehnične pomanjkljivosti, ki lahko vodijo v veliko število napačno zaznanih stikov (prometni zastoji, skozi stene v blokih ...), sočasno pa ne zaznajo vseh potencialno ogrožajočih stikov (če vam nekdo pljune v obraz in odide, se telefona ne bosta povezala, saj stik ni trajal 10 minut).
Zakaj ne bi okužbam sledili z drugimi napravami?
Tehnološki strokovnjaki ob tem poudarjajo možnost, da bi lahko stikom med ljudmi za namen preprečevanja širjenja virusa sledili tudi z drugimi napravami, ne pa z aplikacijo na mobilnih telefonih, kjer večina od nas tako ali tako hrani veliko število osebnih podatkov, je v Nemčiji opozoril portal TheLocal.de v Sloveniji pa Radio Študent.
Napravico, ki bi stike zaznavala s signali Bluetooth, bi lahko izdelali tudi v obliki obeska za ključe. Uporabnik bi nato napravo vstavil v osebni računalnik in tam preveril izpostavljenost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje