Član ERC-ja Gabriel Rufian pogleduje proti aktualnemu premierju Pedru Sanchezu, ki za sestavo vlade nujno potrebuje podporo Kataloncev. Foto: EPA
Član ERC-ja Gabriel Rufian pogleduje proti aktualnemu premierju Pedru Sanchezu, ki za sestavo vlade nujno potrebuje podporo Kataloncev. Foto: EPA

"Španija ne bo propadla, tudi ustava ne. Bomo pa razbili politično blokado," je na razpravi pred nedeljskim glasovanjem za imenovanje na položaj premierja poudaril Sanchez, ki za sestavo vlade nujno potrebuje podporo manjših strank.

Katalonska republikanska levica (ERC) je potrdila, da se bodo njeni poslanci v drugem krogu glasovanja vzdržali glasovanja, kar bi omogočilo Sanchezovo potrditev.

Odločitev ERC-ja je sicer vprašljiva, saj je španska volilna komisija katalonskega predsednika Quima Torro v petek razrešila s položaja poslanca katalonskega parlamenta, kar pomeni, da bo ostal tudi brez položaja predsednika regionalne vlade.

Odločila je tudi, da katalonski politik Oriol Junqueras, ki je bil zaradi svoje vloge na referendumu o neodvisnosti Katalonije leta 2017 obsojen na 13 let zapora, ne sme zasesti svojega poslanskega sedeža v Evropskem parlamentu.

V programu zvišanje plač in obdavčitev bogatih

Sanchez je v parlamentu tudi predstavil program nove, levo usmerjene manjšinske vlade, ki naj bi jo sestavljali socialisti in Unidas Podemos. Program obljublja zvišanje najnižjih plač ter povečanje obdavčitve bogatih posameznikov in velikih podjetij.

Za imenovanje na položaj premierja Sanchez v prvem krogu glasovanja, ki naj bi potekal v nedeljo, potrebuje absolutno večino, torej 176 glasov v 350-članskem parlamentu. Te mu verjetno ne bo uspelo dobiti, saj socialisti tudi skupaj s Podemosom in baskovskimi nacionalisti (PNV) ne bodo imeli dovolj glasov.

V drugem krogu glasovanja, ki bo predvidoma v torek, pa Sanchez potrebuje zgolj navadno večino. Ta se mu obeta, če se bo vseh 13 poslancev stranke ERC vzdržalo glasovanja.

Španija čaka na prvo koalicijo po Francu

V primeru imenovanja Sancheza bo Španija po skoraj letu dni politične krize vendarle dobila manjšinsko vlado. Socialisti in Podemos bi skupaj imeli 155 poslancev, kar bi bila sploh prva koalicijska vlada v Španiji po padcu Francove diktature leta 1975.