Puigdemont je na družbenem omrežju X dejal, da je njegova demokratična pravica kot izvoljeni član katalonskega regionalnega parlamenta v Barceloni sodelovati pri glasovanju o novem predsedniku katalonske vlade, ki naj bi postal socialist Salvador Illa.

Katalonski politik je že med kampanjo za katalonske volitve 12. maja obljubil, da se bo osebno udeležil parlamentarnega zasedanja v Barceloni, na katerem bo izvoljen novi regionalni voditelj, tudi če to ne bo on osebno.

Podrobnosti o njegovi vrnitvi v domovino za zdaj niso znane, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Glasovanje, ki se ga namerava Puigdemont udeležiti, je predvideno ob 10. uri po srednjeevropskem času.

Njegova separatistična stranka Skupaj za Katalonijo (JxCAT) je za četrtek zjutraj, uro pred predvidenim časom za začetek glasovanja, pozvala na "sprejem" za "130. predsednika Katalonije" v neposredni bližini poslopja parlamenta.

Puigdemontu v Španiji grozi aretacija zaradi njegove vloge pri spodletelem poskusu odcepitve Katalonije leta 2017, po katerem je katalonski voditelj pobegnil v tujino in več let živel v Belgiji.

Po poročanju medijev bi ga lahko že kmalu po vstopu v državo prijela policija. Predvsem naj bi želeli preprečiti, da bi Puigdemont prišel v parlamentarno sejno dvorano, zaradi česar bi lahko bilo preklicano ali preloženo glasovanje o izvolitvi Ille.

Puigdemont: Sodišče ne spoštuje zakona o amnestiji

"V normalnih demokratičnih razmerah bi bilo nepotrebno, nepomembno, da bi poslanec, kot sem jaz, objavil svojo namero, da se udeleži te seje," je dejal Puigdemont v videu, objavljenem na omrežju X. "Toda naše razmere niso normalne demokratične," je opozoril.

"Prvič, ker se spoprijemamo z dolgim preganjanjem, ker smo Kataloncem dovolili glasovanje na referendumu o samoodločbi. In drugič, ker vrhovno sodišče noče spoštovati potrjenega in veljavnega zakona o amnestiji," je nadaljeval. "Na ta izziv je treba odgovoriti in se z njim soočiti. Zato smo se vrnili iz izgnanstva," je še dejal.

Čeprav je španski parlament maja sprejel zakon o pomilostitvi vpletenih v poskus odcepitve leta 2017, vrhovno sodišče vztraja pri aretaciji Puigdemonta in dveh drugih oseb, obtoženih poneverbe.

Zakon je izpogajal socialistični premier Pedro Sanchez v zameno za podporo stranke JxCAT njegovi vladi v Madridu. Špansko vrhovno sodišče je na začetku julija zavrnilo pomilostitev Puigdemontu v povezavi z obtožbami o poneverbi in potrdilo nalog za aretacijo. Sodišče je namreč odločilo, da se zakon uporablja le za nekatera kazniva dejanja in da za Puigdemonta v celoti ne velja.

Špansko pravosodje ga namreč preiskuje zaradi osebnega bogatenja. Kot je argumentiralo, je Puigdemont za nezakonite politične cilje na referendumu leta 2017 uporabil javna sredstva namesto lastnega denarja, kar pomeni osebno bogatenje.

Njegova aretacija bi lahko sprožila nove nemire v Kataloniji in ogrozila krhko koalicijo pod vodstvom socialistov, ki vlada Španiji in je pri sprejemanju zakonodaje odvisna od Puigdemontove stranke.

Razblinjeni upi na predsedniški položaj

Nekdanji novinar, znan po svoji strasti do glasbe in literature, je v državno politiko vstopil skoraj po naključju. Carles Puigdemont je bil župan Girone, katalonskega mesta s približno 100.000 prebivalci, ko ga je regionalni parlament leta 2016 imenoval za vodjo katalonske vlade. Za položaj ni kandidiral, ampak ga je izbral predhodnik Artur Mas, ki je moral odstopiti, da bi se izognil novim volitvam.

Leto in pol pozneje, po referendumu o neodvisnosti oktobra 2017, ki ga je sodstvo označilo za nezakonitega, je parlament razglasil neodvisnost Katalonije.

Puigdemont, ki ga je takratni španski premier Mariano Rajoy odpustil zaradi njegove vloge pri organizaciji referenduma, je dva dni po razglasitvi samostojnosti Katalonije pobegnil v Belgijo, medtem ko so nekateri njegovi sodelavci ostali v Španiji, kjer so jih tudi aretirali.

Še vedno je obtožen zlorabe javnih sredstev za referendumske namene, vendar Puigdemont vztraja, da so obtožbe neutemeljene, saj referendum ni bil nezakonit.

V Bruslju je ustanovil stranko Junts, ki se zavzema za neodvisnost. Na prvih volitvah po referendumu za samostojnost se je potegoval za predsednika Katalonije v upanju, da bo lahko vladal na daljavo, vendar cilja ni dosegel. Leta 2019 je bil izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta.

Do zdaj so ga aretirali v Nemčiji in Italiji, vendar se je izognil dolgotrajnemu priporu ali izročitvi v Španijo. Splošno sodišče Evropske unije mu je julija 2023 odvzelo imuniteto.

Kandidiral je na majskih katalonskih volitvah in kampanjo vodil iz Francije. Njegove upe na vrnitev je podrl socialistični kandidat Salvador Illa, katalonski nacionalisti pa so prvič v štirih desetletjih izgubili parlamentarno večino.