Pozabimo na mafijce novega tipa, kot so kalabrijski 'ndranghetisti v suknjičih in kravatah. Klani s polotoka Gargano, ki delujejo v odmaknjenih hribovskih vaseh, še danes sledijo vzorcem krvnega maščevanja.

Garganska mafija je nase prvič opozorila leta 1978, ko so člani družine Li Bergolis ubili govedorejca Lorenza Ricuccija, saj naj bi jim ukradel čredo krav. Sledila je serija medsebojnih maščevanj med približno dvajsetimi družinami, ki so se v letih združevale v zavezniške klane in znova razhajale.

Po junijskem poročilu Preiskovalne protimafijske direkcije ostajajo Li Bergolisi in njihovi pristaši najmočnejši klan na celotnem območju od romarskega mesta San Giovanni Rotonda do letoviškega Viesteja. Dobiček ustvarjajo tako z izsiljevanjem denarja in oderuških obresti na posojila kot s trgovino z mamili in orožjem ter napadi na oklepna vozila za prevoz denarja.

Mnoge podrobnosti o delovanju garganskih klanov je v zadnjih mesecih razkril skesanec Marco Raduano, nekdanji mafijski šef iz Viesteja, ki je v zaporu zaradi desetine priznanih umorov.

Klani naj bi svoj dobiček prali s pomočjo krav. Vsaka družina jih ima po dvesto ali tristo, zaradi celoletne paše na prostem pa z njimi skoraj nimajo stroškov. S kravami nadzorujejo obsežna območja v lasti podložnih kmetov ali države, za povrh pa s prodajo telet ustvarjajo še zakoniti dobiček.

V zadnjih štiridesetih letih je bilo na Garganu ubitih okoli 350 ljudi, med njimi na desetine nedolžnih.