"V letu 2023 smo na Koroškem ponovno sprejeli številne ukrepe, predvsem glede uporabe slovenščine kot uradnega jezika in jezika za izobraževanje," je v ponedeljek na seji deželne vlade v Celovcu dejal Kaiser in kot enega od primerov navedel obrazce v slovenskem jeziku deželne vlade, ki so bili razširjeni tudi na občine.

Pomemben znak je po Kaiserjevih besedah tudi nova servisna točka za pripadnike slovenske narodnosti v gospodarski zbornici Koroške, ki je bila ustanovljena s podporo deželnega urada za manjšine, so zapisali na spletni strani urada koroškega deželnega glavarja.

Kaiser je po seji vlade dejal, da glede pospeševanja drugega deželnega jezika zaznava pozitiven razvoj, ob tem pa dodal, da bo glavni poudarek v prihodnosti tudi na spodbujanju čimprejšnje uporabe in poučevanja jezika kot dodatek k družinskemu okolju.

Pri tem je poudaril, da je skupaj z zveznim ministrom za izobraževanje Martinom Polaschkom, ki se je prav tako udeležil ponedeljkove seje vlade, na zadnjem forumu za dialog ustanovil delovno skupino, ki se ukvarja s tem vprašanjem na državni in lokalni ravni ter posebej tudi z vprašanji manjšinskih skupin, je poročal slovenski program avstrijske radiotelevizije ORF.

Koroška Slovenka do poročila kritična

Kritična do poročila je bila poslanka v dunajskem zveznem parlamentu in manjšinska govornica avstrijskih Zelenih, koroška Slovenka Olga Voglauer.

V izjavi za javnost je opozorila, da se potrebe slovenske narodne skupnosti za krepitev večjezičnosti in enakopravnosti jezika le deloma upoštevajo. Pri tem je omenila koroški zakon o izobraževanju in varstvu.

Voglauer pričakuje, da se bo Koroška jasno postavila na stran manjšine in spoznala večjezičnost kot dodano vrednost in dejansko obogatitev dežele, so zapisali na spletni strani ORF-a.