Na Kosovu potekajo še zadnji volilni shodi pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami. V ospredju so inflacija, podražitve, revščina, gospodarske težave, pa tudi skrhani odnosi z glavnimi zavezniki. Po dveh letih bojkota se bodo volitev udeležili predstavniki Srbov, ki so izgubili ves vpliv, tudi na večinsko srbskem severu imajo zdaj albanske župane. Vprašanje je, ali bo Srbski listi, podaljšani roki Beograda, spet uspelo osvojiti vseh deset srbskih sedežev.

27 političnih strank se poteguje za 120 mest v parlamentu, okoli 100.000 volivcev se je prijavilo za glasovanje v tujini. Nanje računa tudi premier Albin Kurti, ki pa mu številni zamerijo poslabšanje odnosov s ključnimi zavezniki. Američani mu, prek nekdanjega odposlanca Richarda Grennlla, odkrito nasprotujejo, Evropska unija zaradi enostranskih potez ohranja nekatere ukrepe. Odnosi z Albanijo so skrhani, zastal je tudi dialog z Beogradom.

Njegovi podporniki hvalijo boj proti korupciji, brezkompromisen odnos do Srbov, ki so ostali brez svojih institucij in tudi brez možnosti, da uporabljajo svojo valuto. Kurti, ki obračunava s kritiki, v opoziciji pa pravijo, da deli prebivalstvo, uničuje zasebni sektor in ne spoštuje sodišč, napoveduje zvišanje izdatkov za obrambo in vrsto naložb.

"V smučišče Brezovica bomo vložili 500 milijonov evrov, zgradili bomo novo mestno bolnišnico in toplarno. Pobiranje davka na dodano vrednost bomo prenesli z meje v notranjost države," je dejal Kurti.

Kurtijev najresnejši tekmec je Lumir Abdixhiku iz Demokratske zveze Kosova (LDK), doktor ekonomskih ved, ki obljublja gospodarski razvoj in boj proti vseprisotni korupciji.
"Za našo stranko je pomembno imeti demokracijo nad populizmom. LDK bo še naprej ščitil demokratično pot Kosova," je obljubil Abdixhiku.

Na premierski položaj bi se spet rad vrnil tudi Ramuš Haradinaj. Vsi obljubljajo boljše življenje, nova delovna mesta in višje plače. A v tujini je že milijon prebivalcev, doma pa jih petina živi z manj kot petimi evri na dan.

V srbskem taboru najbolje kaže Srbski listi, čeprav je nekdanji podpredsednik Milan Radoičić priznal organizacijo napada v Banjski, stranki pa očitajo, da skrbi predvsem za lasten žep in da je bil odhod iz kosovskih institucij velika napaka. Položaj Srbov še nikoli ni bil težji, v Prištini pa nočejo slišati za obljubljeno zvezo občin s srbsko večino, ker naj bi ogrožala kosovsko celovitost in suverenost.