Nasprotniki skrajne desnice želijo preprečiti izvolitev njenih kandidatov. Foto: EPA
Nasprotniki skrajne desnice želijo preprečiti izvolitev njenih kandidatov. Foto: EPA

Skrajno desni Nacionalni zbor (RN) je v nedeljo v prvem krogu volitev osvojil dobrih 33 odstotkov glasov, zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta približno 28 odstotkov, sredinski tabor na čelu s stranko Preporod predsednika Emmanuela Macrona pa približno 21 odstotkov glasov.

V prvem krogu je za izvolitev potrebnih 50 odstotkov glasov prejelo le nekaj več kot 70 kandidatov, v preostalih volilnih enotah od skupno 577 pa bo potreben drugi krog. Vanj se uvrstijo prvo- in drugouvrščeni kandidat ter vsak naslednji, ki je zbral najmanj 12,5 odstotka glasov vseh registriranih volivcev.

Po prvem krogu volitev imajo po navedbah BBC-ja RN in njegovi zavezniki že potrjenih 38 sedežev, medtem ko jih ima Nova ljudska fronta 32, Macronovo liberalno zavezništvo pa le dva, tako da je v igri še 501 sedež.

Tokrat se tovrstni troboji obetajo v kar 306 volilnih enotah. Spopadi treh kandidatov se po poročanju portala Politico običajno iztečejo v korist skrajne desnice, v primeru umika tretjega kandidata pa bi se te možnosti zmanjšale.

Zato je 218 kandidatov do današnjega roka za umik kandidatur odstopilo iz tekme. Okoli 130 jih pripada Novi ljudski fronti, več kot 80 pa Macronovemu taboru.

55-letna Le Pen je vodja poslanske skupine RN-ja. Foto: Reuters
55-letna Le Pen je vodja poslanske skupine RN-ja. Foto: Reuters

Pred drugim krogom volitev se medtem vrstijo pozivi nasprotnikov RN-ja, da ne glasujejo za skrajno desno stranko. Premier Gabriel Attal je dejal, da je moralna odgovornost narediti vse, da se prepreči najslabše. "Skrajna desnica je pred pragom oblasti," je opozoril. "Naš cilj je jasen: preprečiti RN-ju izvolitev v drugem krogu. Niti en glas ne sme iti k Nacionalnemu zboru," je dodal.

Po drugi strani je predsednik RN-ja Jordan Bardella, ki si obeta premierski položaj, pozval volivce, naj se odločijo med levičarskim zavezništvom, ki ga je označil za "eksistencialno grožnjo francoskemu narodu", in stranko domoljubov, ki so pripravljeni na akcijo.

Glavna neznanka pred drugim krogom, ki bo potekal to nedeljo, sicer ostaja vprašanje, ali bo Nacionalnemu zboru uspelo osvojiti absolutno večino.

Bardella je pred dnevi zagotovil, da bo postal premier le, če bo njegova stranka v drugem krogu osvojila absolutno večino, a je Marine Le Pen kot vodilni obraz RN-ja pozneje zatrdila, da bo stranka poskušala sestaviti vlado na čelu z Bardellajem tudi brez absolutne večine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prva skrajno desna vlada po nacistični okupaciji?

Če bi RN osvojil 289 poslancev, bi to privedlo do prve skrajno desne francoske vlade po drugi svetovni vojni in nacistični okupaciji Francije.

V pogovoru za France Inter je Le Pen dejala, da želijo vladati, a je za to potrebna večina. Kot je zatrdila, zagotovo ne bodo odšli v vlado, če ne bodo mogli ukrepati. "Želimo vladati," je bila jasna, pri tem pa izključila možnost, da bi tudi sama sedela v vladi ali postala predsednica parlamenta. "Bom na čelu skupine poslancev," je povedala Le Pen, ki poslansko skupino RN-ja vodi od leta 2022.

Če bo Bardella postal tudi predsednik vlade, bo spoštovala njegovo vlogo, je še zatrdila Le Pen, ki je bila na čelu stranke od leta 2011 do leta 2022.

28-letni Bardella bi lahko postal najmlajši francoski premier. Foto: Reuters
28-letni Bardella bi lahko postal najmlajši francoski premier. Foto: Reuters