Nevarno pot čez eno najbolj prometnih ladijskih poti na svetu je letos doslej opravilo 28.561 ljudi, lani pa v celem letu 28.526, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob istem času lani je preliv uspešno prečkala polovica manj ljudi, in sicer nekaj manj kot 14.500.

Samo v septembru so doslej zaznali 3518 prehodov, medtem ko so največje dnevno število v zgodovini zaznali 22. avgusta letos, ko je v enem samem dnevu kanal s 27 čolni prečkalo 1295 ljudi. Predtem je največ ljudi v enem dnevu Rokavski preliv prečkalo 11. novembra 2021, in sicer 1185.

Prihodi priseljencev so pereče politično vprašanje britanskih oblasti, ki so po izstopu države iz EU-ja obljubile strožji nadzor svojih meja.

Aprila je London tako naznanil uvedbo nove politike priseljevanje, v skladu s katero bi oblasti prosilce za azil, ki bi v državo prispeli brez ustreznih dokumentov, premestile kar v Ruando.

Prvi polet v to afriško državo v okviru te sheme je sredi junija ustavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), zakonitost takšne politike pa trenutno na prošnjo tako prosilcev za azil kot nevladnih organizacij za človekove pravice proučujejo londonska sodišča.

Prejšnji teden je uvedbo podobne politike, prav tako v sodelovanju z Ruando, napovedala tudi Danska, ki je znana po enem najstrožjih stališč do priseljevanja v Evropi. Junija lani so v Københavnu sprejeli zakon, ki danskim oblastem omogoča odprtje sprejemnih azilnih centrov zunaj Evrope, kjer naj bi prosilci živeli med obravnavo njihove prošnje. Ti bi prošnjo sicer še vedno morali vložiti na Danskem, nato pa bi jih od tam prepeljali v države, kot je Ruanda.