Tri baltske države, Estonija, Latvija in Litva, se bojijo, da bi bile lahko po Ukrajini naslednja tarča Rusije, zato so obrambi ministri teh držav podpisali dogovor o graditvi tako imenovane baltske obrambne linije, za katero verjamejo, da bo okrepila njihove meje ter odvrnila in ustavila morebitno vojaško agresijo.
"Glede na agresijo Rusije nad Ukrajino je zelo pomembno, da nadaljujemo naše sodelovanje. Solidarnost baltskih držav mora biti močnejša kot kdaj koli prej," je po poročanju Euronewsa dejal litovski obrambni minister Arvydas Anusauskas.
Tri baltske članice zveze Nato, kot poroča TV Slovenija, naj bi v prihodnjih letih ob meji z Rusijo in Belorusijo zgradile več sto bunkerjev. V Estoniji naj bi gradnjo obrambne linije začeli prihodnje leto.
"Ruska vojna v Ukrajini je pokazala, da so za obrambo Estonije, poleg opreme, streliva in delovne sile, potrebne tudi fizične obrambne naprave na meji," je dejal estonski obrambni minister Hanno Pevkur, ki je pojasnil, da je namen obrambnih objektov preprečiti vojaški spopad v regiji. "Teh prizadevanj se lotevamo zato, da bi se prebivalci Estonije lahko počutili varne. Če pa bi se pojavilo najmanjše tveganje, bi bili hitreje pripravljeni na različne dogodke," je dodal po poročanju portala Euronews.
Načelnik operativnega oddelka estonskega generalštaba Tarmo Kundla je sicer priznal, da nobena obrambna črta ni neprebojna, vendar je, kot pravi, ukrajinska izkušnja pokazala, da je treba zaklonišča zgraditi iz betona in jih hitro umestiti, namesto da bi jih zgradili iz zemlje in hlodov, ko bi že potekala vojna.
Koncept obrambnih objektov temelji na odločitvah, sprejetih na vrhu Nata v Madridu, kjer je bilo poudarjeno, da morajo biti zavezniki pripravljeni na obrambo ozemlja in da je treba razviti nove regionalne obrambne načrte.
Gradnja bo potekala v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in v dogovoru z lastniki zemljišč. Cena estonskega obrambnega objekta je prvotno ocenjena na 60 milijonov evrov. Prvi bunker naj bi bil dokončan v prvi polovici letošnjega leta, javnost pa si ga bo lahko ogledala v drugi polovici leta.
Največje vojaške vaje po koncu hladne vojne 1988
Prihodnji teden se bodo začele največje vojaške vaje zveze Nato po koncu hladne vojne, na katerih bo sodelovalo okoli 90 tisoč vojakov iz vseh članic zavezništva in Švedske.
"Ne rečem, da bo jutri šlo kaj narobe, vendar se moramo zavedati, da ni samoumevno, da smo v miru, in zato imamo načrte," je po poročanju TV Slovenija povedal predsednik Natovega vojaškega odbora, admiral Rob Bauer.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje