Med drugim je poudaril, da želi "bistveno" znižati davek na dohodek. "Ne želim zvišati davkov, ampak jih želim znižati za tiste, ki delajo, in sicer z znižanjem davka na dohodek," je med drugim dejal Macron. Davčne razbremenitve bi lahko dosegle pet milijard evrov, poroča Reuters.

Francoski vladi je naložil uresničitev tega ukrepa, ki bi ga financirali z odpravo nekaterih vrzeli v davčni zakonodaji, ki jih izkoriščajo podjetja, in znižanjem javne porabe.

Reforma državne uprave in uskladitev pokojnin, nižjih od 2.000 evrov mesečno
Macron je tudi napovedal reformo državne uprave, da bi javne službe okrepili tudi zunaj velikih mestnih aglomeracij, saj je po njegovem mnenju na terenu premalo ljudi, da bi odgovorili na potrebe starajočega se prebivalstva. Obljubil je tudi uskladitev pokojnin, nižjih od 2.000 evrov mesečno, z inflacijo od 1. januarja 2020.

Macron za ukinitev elitne visoke šole ENA
Francoski predsednik se strinja tudi z ukinitvijo elitne visoke šole za upravo ENA, na kateri se izobražujejo številni bodoči visoki politični in drugi funkcionarji. Tam se je sicer šolalo tudi več francoskih predsednikov, vključno z Macronom.

Glede demokratičnega manka pa je predlagal omilitev pogojev za razpis referenduma na pobudo ljudi. Pobudo bi moral parlament obravnavati, če bi jo podpisalo milijon ljudi. Doslej je bil sicer pogoj podpora desetih odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni več milijonov.

Dodal je, da se zaveda pritožb državljanov zaradi reforme posebnega davka na dohodke milijonarjev, ki je sledila njegovi izvolitvi maja 2017. Poudaril je, da je bil namen tega spodbuditi produktivnost in da ni bilo darilo bogatim. Napovedal je, da bodo prihodnje leto znova preučili to reformo.

Reforme se morajo nadaljevati
Napovedal je še, da bo nadaljeval reformni program. "Vprašal sem se, ali bi morali ustaviti vse, kar smo naredili v zadnjih dveh letih. Smo naredili napačen korak? Mislim prav nasprotno. Torej, sprememb, ki že potekajo, in sprememb, ki jih naša država potrebuje, ne smemo ustaviti," je še izpostavil.

Gibanje rumenih jopičev, katerih protesti so se večkrat sprevrgli v nasilje, je ob tem posvaril, da je treba zdaj znova vzpostaviti red. "Ne želim, da bi dejanja nekaterih ljudi zasenčila upravičene zahteve, ki so bile podane ob začetku gibanja in prejele široko podporo," je dejal.

Protesti prerasli v upor proti vladnim politikam
V Franciji se od lanskega novembra vrstijo protesti rumenih jopičev. Gibanje se je začelo v znak protesta proti povišanju cen goriva, nato pa preraslo v upor proti vladnim politikam. Macron je januarja kot odgovor na protest zagnal javno razpravo, v četrtek pa je predstavil nadaljnje politične odločitve, ki temeljijo na izsledkih te razprave, ki je potekala po vsej državi.

Ukrepe je sicer nameraval predstaviti že pretekli ponedeljek, a je tedaj zagorelo v pariški katedrali Notre-Dame, zaradi česar je nagovor preložil.