Državna tožilka Victoria Buttigieg je vložila uradno obtožnico proti Fenechu, ki je bil novembra 2019 zaradi suma sokrivde pri umoru in zločinske zarote aretiran, ko je poskušal na jahti zapustiti Malto. V obtožnici tožilstvo zanj zahteva dosmrtni zapor za umor in od 20 do 30 let zapora za kaznivo dejanje zarote.

Malto je pred skoraj štirimi leti pretresel umor preiskovalne novinarke Daphne Caruana Galizia, ta je bila ubita v eksploziji bombe, ki je bila podtaknjena v njenem avtomobilu. Novinarka je poročala o močno razvejani korupciji v državi in povezavah med podjetniki ter politiki.

Umor je sprožil proteste. Preiskava umora je s premierskega položaja odnesla Josepha Muscata, ki ga je januarja 2020 nasledil Roberto Abela.

Pred smrtjo je 53-letna novinarka preiskovala sumljive posle Fenecha z državo, povezane z gradnjo plinske elektrarne. Pozneje se je izkazalo, da je imel Fenech v Dubaju tajno podjetje, s pomočjo katerega je nameraval denar preusmeriti v dve panamski podjetji, ki sta pripadali tedanjemu ministru za energijo Konradu Mizziju in vodji kabineta takratnega premierja Keithu Schembriju. Denar ni bil nikoli nakazan.

Eden od treh moških, obtoženih namestitve bombe v avtomobil novinarke, je februarja letos priznal krivdo in bil obtožen na 15 let zapora, medtem ko druga dva osumljenca čakata na sojenje.

Država ni zaščitila novinarke

Javna preiskovalna komisija, ki je delo začela leta 2019 na zahtevo Sveta Evrope, je v svoji preiskavi umora prejšnji mesec ugotovila, da država Malta novinarke ni ustrezno zaščitila. Ko je ta ob objavi t. i. panamskih dokumentov leta 2016 razkrila sporne posle visokih politikov v tujini, se je tveganje za njeno življenje bistveno povečalo, so ugotovili sodniki.

Njen spor z vlado se je nato še zaostroval vse do trenutka, ko je bila ubita. Vlada omenjenega tveganja ni prepoznala in tudi ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi ga preprečila.

V poročilu so sodniki tudi podali vrsto priporočil, od sprememb malteškega kazenskega zakonika do zagotavljanja boljše zaščite novinarjev na Malti. Premier Abela je poročilo na 437 straneh pospremil z besedami, da gre za temeljito analizo, iz katere morajo potegniti lekcije in še odločneje nadaljevati reforme.