Posledice napada na bolnišnico v Mariupolju. Foto: EPA
Posledice napada na bolnišnico v Mariupolju. Foto: EPA

Izstrelki so danes padali v bližini stanovanjske stavbe v bližini mestnega središča, zadeta je bila tudi Tehnična univerza, je mariupoljski mestni svet po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisal na družbenem omrežju Telegram.

Po besedah tamkajšnjih oblasti podatkov o novih smrtnih žrtvah za zdaj ni. Podžupan obleganega mesta Sergij Orlov je dejal, da ne ve natančno, koliko ljudi je bilo skupno ubitih, najnovejši podatki naj bi navajali številko 1207, poroča BBC.

Orlov je ob tem povedal še, da so to "samo trupla, ki so jih zbrali na ulici, vsi mrtvi niti niso bili identificirani". Dodal je, da so 47 ljudi pokopali v množičnem grobišču, saj ni bilo mogoče priti do pokopališč zunaj mesta.

Orlov je dejal tudi, da ni bilo mogoče evakuirati ljudi iz mesta ali pripeljati pomoči. Po njegovih besedah se je moralo v sredo obrniti okoli 100 ljudi, ki so poskušali pobegniti z osebnimi avtomobili, potem ko so ruske sile na nadzorni točki začele streljati.

Ukrajinski poslanec Dmitro Gurin, ki je odrastel v Mariupolju, njegovi starši pa so še tam, je dejal, da je razmere v mestu opisal kot "obleganje iz srednjeveških časov", poroča BBC.

"Ko je ruska vojska ugotovila, da nas ne more premagati na bojišču, so začeli obstreljevati kar mesta," je dejal. Po njegovih besedah so ljudje prisiljeni živeti v kleteh, oblasti v mestu pa menijo, da imajo hrane le še za "dva ali tri dni". 95 odstotkov prebivalcev Mariupolja je rusko govorečega.

Reševanje nosečnice iz porodnišnice v Mariupolju, fotografija je bila posneta 9. marca. Foto: AP
Reševanje nosečnice iz porodnišnice v Mariupolju, fotografija je bila posneta 9. marca. Foto: AP

Napad na bolnišnico v Mariupolju: med tremi ubitimi tudi otrok

V Mariupolju so ruske sile v sredo izvedle letalski napad na porodnišnico, v katerem so po uradnih podatkih umrli trije ljudje, med njimi tudi majhna deklica. Skupno je bilo sicer od začetka ruske invazije v Ukrajini ubitih že najmanj 71 otrok, več kot 100 pa je bilo ranjenih, je sporočila predstavnica ukrajinskega parlamenta.

Na vprašanje glede napada na otroško bolnišnico v Mariupolju pa je ruski zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da je bila ta "že pod nadzorom ukrajinskih radikalcev" in da "v njej ni bilo bolnikov". Dodal je še, da "Zahodni mediji o tej temi niso poročali z vidika obeh strani".

Iz Mariupolja so namreč že v sredo poročali o zračnem napadu na bolnišnico, v katerih sta bila po navedbah ukrajinskih oblasti uničena porodnišnica in otroški oddelek. Orlov je potrdil, da so bili v napadu ubiti trije ljudje, med njimi otrok. Poleg tega je bilo ranjenih najmanj 17 ljudi, med njimi tudi nosečnice.

“Otroška bolnišnica, porodnišnica. V kakšnem smislu predstavljata grožnjo Ruski federaciji? Kakšna država je to, ki se boji bolnišnic, porodnišnic in jih uničuje," je zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Zračni napad na otroško bolnišnico je ultimativni dokaz, da se v Ukrajini dogaja genocid," je še dejal. Napad je obsodila tudi mednarodna skupnost.

Odmevi

Moskva: Laži glede napada

Rusija je napad v Mariupolju označila za lažne novice, saj da, tako kot je dejal Lavrov, objekt že dolgo ne služi več namenom porodnišnice, temveč, da so ga zavzele vojaške enote. "Tako nastajajo lažne novice," se je odzval na Twitterju ruski odposlanec pri Varnostnem svetu ZN-a Dimitrij Poljanski.

Tudi tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov kasneje dejal, da je stavba porodnišnice nazadnje služila za sedež radikalnih borcev ukrajinskega bataljona Azov, ukrajinsko prikazovanje stanja pa označil za "provokacijo kijevskega režima".

"Zračni napad, ki se je domnevno zgodil, je popolnoma inscenirana provokacija, da bi ohranili protirusko razpoloženje pri zahodnem občinstvu," je dejal Konašenkov.

Agencija ZN-a za človekove pravice je medtem sporočila, da je od začetka ruske invazije pred dvema tednoma v Ukrajini umrlo 549 civilistov. Visoka komisarka ZN-a za človekove pravice Michelle Bachelet je poudarila, da so dejanske številke verjetno veliko višje.

Agencija namreč objavlja podatke o številu mrtvih in poškodovanih samo za primere, v katerih lahko navedbe neodvisno preveri, zaposleni pa pogosto potrebujejo več dni, da ugotovijo število žrtev, ki so bile ubite v napadih.

Moskva še vedno zanika napade na civilne tarče. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo tudi, da so zavzeli več okrožij v Mariupolju, ruska vojska pa je že dosegla eno največjih ukrajinskih železarn Azov Steel, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Igor Konašenkov.

ZN: Uničene že tri porodnišnice v državi

Agencija ZN-a za reproduktivno zdravje je sporočila, da sta bili pred ruskim napadom na porodnišnico v mestu Mariupolj na jugovzhodu države v sredo napadeni in uničeni še dve ukrajinski porodnišnici.

"Bolnišnica v Mariupolju ni edina, ki so jo napadli," je povedal Jaime Nadal, vodja Sklada ZN-a za prebivalstvo (UNFPA) za Ukrajino, ki je prek videokonference nagovoril novinarje v New Yorku. "Uničeni sta bili tudi porodnišnici v Žitomiru in Harkovu," je dodal Nadal, ki pa ni navedel krivca za napad in podatka, ali so bile pri tem smrtne žrtve.

"V Ukrajini je 300 bolnišnic in 69 porodnišnic ter perinatalnih centrov," je dejal Nadal. Dodal je, da agencija ZN-a za reproduktivno zdravje ocenjuje, da bo "v naslednjih treh mesecih v Ukrajini rodilo približno 80.000 žensk" in da je v Ukrajini trenutno nosečih žensk približno 240.000, od ruske invazije 24. februarja do 7. marca pa jih je rodilo že več kot 4300.

Odmevi
V Antaliji v Turčiji sta se sešla zunanja ministra Ukrajine in Rusije, Dmitro Kuleba in Sergej Lavrov. To je prvo srečanje od začetka vojne 24. februarja na tako visoki ravni. Pogovora sta se udeležila tudi turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je pred tem Lavrova in Kulebo sprejel na ločenih pogovorih. Foto: Reuters
V Antaliji v Turčiji sta se sešla zunanja ministra Ukrajine in Rusije, Dmitro Kuleba in Sergej Lavrov. To je prvo srečanje od začetka vojne 24. februarja na tako visoki ravni. Pogovora sta se udeležila tudi turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je pred tem Lavrova in Kulebo sprejel na ločenih pogovorih. Foto: Reuters

Pogovori Lavrova in Kulebe brez napredka

Pogovori med ruskim in ukrajinskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in Dmitrom Kulebo v Turčiji so bili brez napredka. Kuleba je dejal, da Lavrov ni privolil v humanitarni koridor v Mariupolju.

Kuleba je na tiskovni konferenci po pogovorih v Antaliji v Turčiji dejal, da se je ukrajinska stran pripravljena znova srečati v takšni obliki. Glede ustavitve ruskih napadov napredka po njegovih besedah ni bilo. Prav tako pa da Lavrov ni privolil v vzpostavitev humanitarnih koridorjev iz Mariupolja.

"Moj vtis pa je, da Rusija trenutno ni v položaju za vzpostavitev premirja (...) Napade bodo nadaljevali, dokler jim Ukrajina ne ugodi," je dejal. Zahteve ruske strani je označil kot "nerealistične".

Odmevi

Lavrov: Spor je sprožil Zahod

Medtem pa je ruski zunanji minister Lavrov dejal, da Zahod že nekaj let vzpostavlja nevarne razmere v regiji in da Ukrajino oborožuje s smrtonosnim orožjem. "Tisti, ki Ukrajini dostavljajo orožje in plačance, bi se morali zavedati nevarnosti svojih dejanj," je dejal Lavrov, ki se je dotaknil tudi vse bolj pereče teme, da naj bi imele ZDA v Ukrajini laboratorije za razvoj biološkega orožja, kar je Washington zanikal. "To ni presenetljivo," meni Lavrov.

Lavrov je še dejal, da je ukrajinsko-ruski spor sprožil Zahod, saj da je silil Ukrajino, da se odloča med Rusijo in Zahodom. "Ne želimo si militarizacije Ukrajine. Želimo si, da bi bila Ukrajina nevtralna." "Želimo si prijateljske, demilitarizirane Ukrajine, ki ne bi predstavljala grožnje Moskvi in ruski kulturi." Po njegovih besedah je v skladu s tem tudi Rusija pripravljena na pogovore glede varnostnih zagotovil za Ukrajino. Dodal je, da ZDA "vodijo svet in suverenim državam ukazujejo, kaj naj naredijo; tega Moskva ne počne".

Jasen je bil, da si je Rusija vseskozi prizadevala za diplomatsko rešitev spora in da je Zahod ignoriral tako ruske predstavnike kot kulturo v Ukrajini. "Danes se nismo pogovarjali o premirju," je dejal Lavrov in dodal, "iz te krize bomo izšli z osveženim pogledom na svet – brez iluzij o Zahodu".

Rusija ne bo več sodelovala pri delu Sveta Evrope

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Rusija ne bo več sodelovala v Svetu Evrope, kar pomeni izstop iz vseh njenih mehanizmov, je novinarjem pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Kremelj ocenjuje, da države Nata in EU-ja spodkopavajo organizacijo, ki je zasnovana za zaščito človekovih pravic, pravne države in demokracije. "Moskva ne bo sodelovala pri spreminjanju Sveta Evrope v platformo za zahodni narcisizem Nata in EU-ja. Uživajta drug v drugem, a brez Rusije," so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Če bi se besede Peskova uresničile, bi to pomenilo, da bo Moskva izstopila iz vseh institucij Sveta Evrope, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Lavrov: Nikoli več ne bomo odvisni od Zahoda

V Slovenijo pride vsak dan več kot 300 Ukrajincev

"Dejali smo, da Putin ne bo zavrnil sestanka z Zelenskim, vendar bi do njega prišlo s točno opredeljeno vsebino sestanka," je bil še jasen ruski zunanji minister. Po njegovih besedah bo Rusija vzdržala krizo, ki bo nastopila zaradi Zahodnih sankcij. "Nikoli več ne bo poskušala biti odvisna od Zahoda (...) Stric Sam ne bo nikoli več uničil našega gospodarstva." Lavrov je še poudaril, da si Ukrajina želi sestankov zaradi sestankov samih.

Ukrajina bo vztrajala s članstvom v Natu

Kuleba in Lavrov sta spregovorila tudi o vprašanju jedrske varnosti in tristranskih dogovorov. "Lavrovu sem dejal, da je bilo z našimi jedrskimi objekti do prihoda ruskih vojakov vse v redu," je dejal Kuleba. Ob tem je zanikal navedbe, da je Rusija odkrila dokaze o ukrajinskem poskusu izdelave jedrskega orožja. Rusko stran je pozval, naj umakne svoje vojake iz jedrskih in plinskih objektov.

Ukrajina bo vztrajala pri članstvu v Natu, čeprav se zavedajo, da se to ne bo zgodilo kmalu ali v bližnji prihodnosti. Dodal je, da Nato ni pripravljen na skupni odziv glede ustavitve vojne.

Hkrati bo danes v Versaillesu v Franciji neformalni vrh EU-ja, na katerem bodo voditelji članic EU-ja razpravljali predvsem o zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina in nafte.


Javljanje Karmen Švegl iz Odese

Dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl je prispela v Odeso: "Tukaj v Odesi so razmere napete, ulice skoraj popolnoma prazne, barikade postavljene, vojaki v pripravljenosti. Skoraj nikjer ni dovoljeno snemati, komaj sem prišla do obale. Pristanišče in obala ob centru mesta sta popolnoma zaprta, vse ulice. Nikjer ni dovoljeno snemati, saj se vojaki bojijo, da bi Rusi vedeli, kje imajo svoje pozicije. Videla sem opera, samo od daleč, povsod vreče peska, veliko prostovoljcev, mladih ljudi, ki prinašajo hrano vojakov. Pravijo, da bodo držali skupaj in branili Odeso, ki je strateški cilj ruske vojske ob Črnem morju. Kot slišimo od domačinov, vreme ni primerno za napad iz morja, da naj bi se ruska mornarica obrnila nazaj proti Krimu. Na drugi strani se ruska vojska približuje s severa. Obšla naj bi mesto Mikulajev, kajti tam naj bi bil most, ki ga ruski tanki ne bi mogli prečkati. Zdaj se izza Mikulajeva približuje Odesi. Zato so tukaj v strahu in prepričano, da bo Odesa, gospodarsko in pomorsko središče, strateška pozicija na Ukrajino, naslednja tarča ruskih sil."

V Odesi se pripravljajo na obrambo pred ruskimi silami

Odprtih sedem humanitarnih koridorjev

Iz urada ukrajinskega premierja so sporočili, da je Ukrajina odprla sedem humanitarnih koridorjev.

Ponoči pa so poročali tudi o zračnih napadih na Žitomir, kjer sta bili poškodovani dve bolnišnici in elektrarna. Poročil o žrtvah ni. Ruske sile pa naj bi bombardirale tudi naselja in plinovod v Sumiju, kjer so bili ubiti 13-letni deček in dve ženski.

Po ocenah agencije ZN-a za begunce (UNHCR) je iz Ukrajine do zdaj pobegnilo že več kot dva milijona ljudi, od tega samo na Poljsko 1,43 milijona.

Iz okolice Kijeva in Sumija v dveh dneh evakuiranih več kot 80.000 ljudi

Ukrajinska vlada je sporočila, da je bilo v zadnjih dveh dneh iz okolice Kijeva in mesta Sumi na severovzhodu države evakuiranih več kot 80.000 ljudi.

"V dveh dneh smo iz severovzhodnega mesta Sumi in okoliških krajev evakuirali več kot 60.000 ljudi," je v videoposnetku, objavljenem na družbenem omrežju Telegram, povedala podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

"Približno 20.000 ljudi je bilo evakuiranih z območij severozahodno od glavnega mesta Kijev, še 3000 pa jih je bilo s težavo odpeljanih iz mesta Izjum na vzhodu Ukrajine," je dejala. Skupno število ljudi, ki so bili uspešno evakuirani danes in v sredo, je tako preseglo 80.000.

Predsednik Zelenski je predtem v ločenem videoposnetku na Telegramu povedal, da so iz različnih mest po državi evakuirali približno 60.000 ljudi.

Odmevi

Rusija napoveduje koridorje za civiliste na njeno ozemlje

Ruske oblasti so sporočile, da bodo vsak dan odprti humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov pred spopadi v Ukrajini, ki bodo vodili na rusko ozemlje.

"Humanitarni koridorji proti Ruski federaciji bodo zdaj odprti brez kakršnih koli dogovorov, vsak dan od 10. ure dalje," je po poročanju ruskih medijev dejal predstavnik obrambnega ministrstva Mihail Mizincev. Po njegovih besedah bodo evakuacijske poti v drugih smereh potekale "v dogovoru z ukrajinsko stranjo".

"Mednarodni odbor Rdečega križa in Združeni narodi naj tesno sodelujejo z ukrajinskimi oblastmi, da bi prebivalce na terenu obvestili o tej ruski pobudi," je še dejal Mizincev. Dodal je, da ruska vojska "sodeluje z ukrajinskimi predstavniki pri odprtju še treh humanitarnih koridorjev".

Mizincev je zatrdil tudi, da je več kot 2,5 milijona Ukrajincev zaprosilo za evakuacijo v Rusijo in da je Moskva na rusko ozemlje evakuirala že "več kot 187.000 civilistov", česar pa ni bilo mogoče preveriti, poroča AFP.

V Kijevu sicer vztrajajo, da evakuacijske poti ne smejo voditi v Rusijo.

ZDA potrdile prepoved uvoza nafte

Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil prepoved uvoza ruske nafte, zemeljskega plina in premoga v ZDA. Prav tako je sprejel zakon o financiranju, ki bo Ukrajini omogočil 13,6 milijarde dolarjev pomoči. Z zakonom pa bodo sprejeti tudi koraki k ponovni oceni zakona o krepitvi sankcij Rusiji zaradi kršenja človekovih pravic.

V vrednosti 1,4 milijarde dolarjev je v sredo pomoč Ukrajini odobril tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), in sicer za pokritje nujnih finančnih potreb in olajšanje posledic vojne. Izvršni odbor IMF-a je ob tem izrazil trdno podporo Ukrajincem med vojno, ki povzroča tragične izgube življenj in človeško trpljenje.

Kamala Harris na Poljskem zaradi zapletov glede vojaških letal

Medtem je na Poljsko prispela ameriška podpredsednica Kamala Harris, in sicer zaradi zapletov glede vojaških letal v Ukrajini. Poljska je namreč v torek ameriškemu obrambnemu ministrstvu ponudila svoja letala iz časa Sovjetske zveze tipa mig-29, ki bi jih predala ameriškemu oporišču Ramstein v Nemčiji. V okviru predlagane sheme bi ta letala nato premestili v Ukrajino, poljske sile pa bi v zameno dobile ameriška vojaška letala F-16.

Tiskovni predstavnik ameriškega ministrstva John Kirby je v torek ocenil, da ideja, da bi omenjena letala, ki bi bila na voljo ZDA, poletela v zračni prostor, kjer potekajo napadi ruskih sil v Ukrajini, predstavlja resne pomisleke za celotno zavezništvo.