Začasni nadzor na schengenski meji s Slovenijo je Rim uvedel 20. oktobra, nato pa je Slovenija začasni nadzor uvedla na meji s Hrvaško in Madžarsko.

Meloni je na skupni novinarski konferenci s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem dejala, da se Italija zaveda težav, ki jih prinaša ponovna uvedba mejnega nadzora zlasti za čezmejne skupnosti. "Sprejeli smo prehodno odločitev, ki smo jo pripravljeni ponovno preučiti kadar koli, ko bodo varnostne razmere jasnejše in mirnejše," je dejala.

Plenković jo je pozval, naj ta "začasni režim ne traja dolgo" in naj bo Italija med božičnimi in novoletnimi prazniki, ko je pričakovati povečan promet, prožnejša pri izvajanju mejnega nadzora.

Interes za sporazum z Albanijo

"Treba je najti rešitev, ki ne bo upočasnila razvoja, doseženega v zadnji turistični sezoni, ko so ljudje na Hrvaško prihajali brez mejnih kontrol," je dejal. Hrvaška se je namreč schengenu pridružila 1. januarja letos. V času začasnega nadzora na meji pa se je zavzel za okrepitev že zdaj odličnega sodelovanja policij Hrvaške, Slovenije in Italije ter izmenjavo informacij v skupnem boju proti nezakonitim migracijam in terorizmu.

Meloni je poudarila, da se s Plenkovićem strinjata o vrsti vprašanj, tudi o tem, da se Evropska unija spopada s težko migrantsko krizo. Nedavni sporazum Rima s Tirano o vzpostavitvi dveh sprejemnih centrov za prebežnike v Albaniji, v katerih bi Italija obravnavala v Sredozemskem morju rešene prebežnike, je označila kot "zelo inovativen in inteligenten dogovor, ki je vzbudil velik interes med drugimi članicami Unije". Če bo uspešen, bi lahko bil za zgled, je dejala.

Konkretni signali za BiH

Italija in Hrvaška si prizadevata za napredovanje "procesa ponovne združitve" Zahodnega Balkana v EU-ju, je še dejala in dodala, da mora EU državam regije hitro dati konkretne signale. Pri tem je kot pomembnega izpostavila decembrski vrh EU-ja, na katerem meni, da bodo "lahko BiH-u dali konkretne signale o začetku pristopnih pogajanj".

To, da obiska kakega predsednika italijanske vlade ni bilo tako dolgo na Hrvaškem, je označila za nerazumljivo, saj gre za državi, ki sta si blizu geografsko in zgodovinsko ter imata odlične odnose. Plenković je Italijo izpostavil kot prvo trgovinsko partnerico Hrvaške in eno od petih največjih vlagateljic v zadnjih 30 letih.