Dan po smrtonosnem napadu v Aschaffenburgu so migracije znova v ospredju volilne kampanje, poročajo nemški mediji. V napadu sta bila ubita 41-letnik in dvoletni otrok, trije ljudje pa so bili huje ranjeni. Policija je v povezavi z napadom aretirala 28-letnega Afganistanca, ki bi moral zapustiti državo. V preteklosti so ga večkrat pridržali zaradi nasilja in ga poslali na psihiatrično zdravljenje.

Friedrich Merz, ki se mu na volitvah 23. februarja obeta šibka zmaga, je poudaril, da napadi, kakršen se je zgodil v Aschaffenburgu, v Nemčiji ne smejo postati "nova normalnost". "Mera je končno polna," je dodal.

Prepričan je, da sedanji predpisi EU-ja ne delujejo in da se mora Nemčija bolje zaščititi. "Spopadamo se z ruševinami desetletne zgrešene azilne politike in politike priseljevanja v Nemčiji," je dejal novinarjem.

Merz je pozval k odstopu od schengenskega načela o prostem gibanju znotraj EU-ja in obljubil, da bo prvi dan svojega kanclerskega mandata, če bo izvoljen, uvedel stalni nadzor na vseh nemških mejah.

Vsi, ki ne bodo mogli predložiti dokumentov ali pa so že vstopili v drugo državo EU-ja, ne bodo imeli pravice do vstopa v Nemčijo, je pojasnil. "To izrecno velja tudi za ljudi, ki so upravičeni do zaščite," je dejal kanclerski kandidat CDU/CSU-ja. "Dejansko bo veljala prepoved vstopa," je dodal.

Sorodna novica Župan Aschaffenburga po napadu z nožem posvaril pred spiralo nasilja in sovraštva

Merz je dejal, da dublinska pravila EU-ja, po katerih je treba prošnjo za azil obravnavati v prvi državi prihoda, prav tako niso bila uspešna, in opozoril, da je osumljeni napadalec v Nemčijo prišel čez Bolgarijo.

Zavzel se je še za to, da bi osebe, ki morajo zapustiti Nemčijo, pridržali do izgona. "Zvezna vlada mora tudi čim prej dati na voljo vse razpoložljive nepremičnine (...), da bi bistveno povečala število mest v priporih, namenjenih za ljudi, ki čakajo na izgon," je dodal. Po njegovih informacijah je trenutno na voljo 750 mest za okoli 42.000 oseb, ki morajo zapustiti državo.

Na desni zahtevajo spremembo azilne politike

Podobno je bil kritičen bavarski ministrski predsednik in vodja konservativne Krščanskosocialne unije (CSU) Markus Söder. Prepričan je, da gre pri napadih za posledico napačne migracijske politike preteklih let, in se zavzel za nadzor na mejah.

Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je prav tako poudarila, da dublinski sistem ne deluje več, in zagovarjala svoje dosedanje delo na področju deportacij ljudi v Afganistan. Vendar je po napadu kritizirala konservativno bavarsko oblast in podvomila, da so Merzevi predlogi v skladu z zakonodajo EU-ja, hkrati pa je vodjo stranke CDU opozorila, naj iz napada ne ustvarja političnega kapitala.

Nekateri Nemci krivijo prav krščanske demokrate, zlasti Merzevo predhodnico in dolgoletno kanclerko Angelo Merkel, da so leta 2015 spodbudili velik pritok prosilcev za azil in migrantov, večinoma z Bližnjega vzhoda in iz Afganistana.

Tino Chrupalla, sopredsednik stranke AfD, je prav tako zahteval spremembo azilne politike. Stranko AfD je podprl tudi milijarder Elon Musk, Chrupalla pa se je kot edini strankarski vodja iz Nemčije v ponedeljek udeležil inavguracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

AfD in liberalna stranka FDP sta zahtevala tudi tesnejše stike z afganistanskimi talibani po zgledu Avstrije, da bi tako lažje deportirali neuspešne prosilce za azil.