V sprejeti zakonodaji so za primere družinskega nasilja jasno ločili prekrške od kaznivih dejanj. Zakon o zaščiti pred nasiljem v družini je kot kaznivo dejanje opredelil tudi povzročitev lažje telesne poškodbe, kot je podplutba.

Doslej so tovrstno nasilje večinoma obravnavali kot prekršek v okviru kršitve javnega reda in miru, predmet kazenskega postopka pa so bile le hujše telesne poškodbe. Najnižjo predvideno zaporno kazen za nasilje v družini so s treh mesecev zvišali na leto dni zapora.

Novi zakon je spolni odnos brez soglasja izenačil s posilstvom. Doslej je bila za spolni odnos brez soglasja predvidena kazen med enim in tremi leti zapora, a so v praksi ugotovili številne pomanjkljivosti, skoraj vedno v škodo žrtve. Po novem bo tako za spolni odnos brez soglasja predpisana kazen od enega do desetih let zapora.

Učitelji in socialni delavci po novem uradne osebe

Nova zakonodaja je seznam uradnih oseb razširila tudi na strokovne delavce v socialnih zavodih ter zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Nasilje nad njimi bodo v prihodnje na Hrvaškem obravnavali kot napad na uradno osebo. Cilj je dodatno zaščititi učitelje in socialne delavce med njihovim delom.

Poslanci so prisluhnili tudi hrvaškim novinarjem, ki so zahtevali izbris kaznivega dejanja hudega sramotenja.

V zakonu o kazenskem postopku pa so uvedli možnost nadzora z elektronskimi zapestnicami za osebe, ki jim je določen preiskovalni zapor.

Opozicija: Skoraj petina žensk doživela posilstvo ali poskus posilstva

Namen sprejema poostrene zakonodaje je krepitev preventive z zagotavljanjem večje zaščite žrtev teh kaznivih dejanj, predvsem nasilja v družini. Opozicija je na razpravi v saboru opozorila, da je na Hrvaškem vsakih 15 minut ena ženska žrtev nasilja. Skoraj petina žensk na Hrvaškem je ob tem doživela posilstvo ali poskus posilstva.

Vsi poslanci so ne glede na strankarsko pripadnost po seji pohvalili spremembe zakonodaje. Nekateri predlogi opozicije sicer niso naleteli na posluh vladajoče večine.