Prijete sumijo kaznivih dejanj v postopkih javnega naročanja za nakup informacijskega sistema.

Evropsko javno tožilstvo (EPPO) izvaja nujne dejavnosti pridobivanja dokazov v sodelovanju s hrvaškim policijskim uradom za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala.

Pridobivanje dokazov se po navedbah tožilstva nanaša na štiri ljudi, ki jih sumijo kaznivih dejanj na hrvaškem ministrstvu za regionalni razvoj in sredstva EU-ja ter hrvaški agenciji za financiranje in javno naročanje v okviru programov EU-ja v povezavi s postopki javnega naročanja za nakup informacijskega sistema.

V EPPO-ju bodo prijete najprej izprašali, nato pa odločili o nadaljnjem ukrepanju in javnost o vsem pravočasno obvestili. Do takrat ne bodo razkrivali nikakršnih podrobnosti, je še sporočilo tožilstvo.

Hrvaški Jutarnji list je poročal, da je med prijetimi tudi nekdanja ministrica Gabrijela Žalac v povezavi s spornim poslom glede informacijskega sistema v vrednosti 16,24 milijona kun (2,16 milijona evrov), o katerem se je ministrstvo v času njenega mandata dogovorilo s podjetjem Ampelos.

Časopis ob podrobnem opisu zgodovine spornega posla navaja, da je bil primer nekaj časa tudi pod drobnogledom nacionalnega urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala, a da naj bi bilo sklenjeno, da ministrica ni storila ničesar protizakonitega.

Plenković presenečen

Na prijetje nekdanje ministrice in članice predsedstva HDZ-ja se je odzval hrvaški premier in predsednik HDZ-ja Andrej Plenković, ki ga je, kot je dejal, informacija presenetila.

"Vem samo to, kar sem prebral na spletu, nič drugega," je odgovoril na vprašanje novinarjev in poudaril, da "obstaja domneva nedolžnosti", da so pravosodni organi neodvisni in opravljajo svoje delo. "Naš cilj je boj proti korupciji," je dodal in pojasnil, da več informacij za zdaj nima. Potrdil je tudi, da je nekdanja ministrica še vedno članica predsedstva HDZ-ja.

Gabrijela Žalac je sicer vlado zapustila julija 2019 zaradi številnih afer, v katerih se je znašla. Med drugim je na začetku leta 2019 povzročila prometno nesrečo, v kateri je bila poškodovana desetletna deklica. Žalac je bila tedaj brez veljavnega vozniškega dovoljenja.

Močno ji je škodila afera "mercedes", ko so mediji odkrili, da ima pred njeno hišo v Vinkovcih luksuzni mercedes podjetja za izposojo vozil, ki je v lasti šibeniškega podjetnika Josipa Stojanovića Jollyja. Tedaj še ministrica je trdila, da gre za avtomobil njenih staršev.

Mediji so potem razkrili tudi, da je pomemben posel podelila podjetju, ki ima samo enega zaposlenega, avgusta lani pa se je znova znašla pod udarom, ker naj bi državno sekretarko Josipo Rimac nagovarjala, naj njenemu bratu "uredi" državni izpit. Zaradi te afere je hrvaški Uskok uvedel kazensko preiskavo proti Žalčevi in Rimčevi ter še šestim osumljencem zaradi prejemanja in dajanja podkupnin ter zlorabe položaja. To je potem zapečatilo njeno politično kariero, navaja Hina.

Slovenija še brez delegiranih tožilcev

Zdaj se je nekdanja ministrica znašla še v preiskavi EPPO-ja, ki je pristojen za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU-ja. Tožilstvo je bilo vzpostavljeno junija letos. V projektu sodeluje 22 članic Unije, tudi Slovenija, ki pa edina še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev.

To po navedbah evropske glavne tožilke Laure Kövesi ovira delovanje tožilstva, spodkopava njegovo učinkovitost pri zaščiti finančnih interesov EU-ja in terja ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Slovenija je zaradi tega pod drobnogledom Evropske komisije, ki pričakuje hitre rešitve, sicer napoveduje ukrepanje. Najverjetnejša možnost je sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, v tem primeru uredbe o EPPO-ju.