Od 21. januarja je bilo na polotoku Reykjanes, na katerem leži tudi glavno mesto Reykjavik, več kot 8000 potresov, zaradi podzemnega vdora magme pa so se tla dvignila za okoli 10 centimetrov, poroča Guardian.

Vulkanolog z britanske univerze v Lancastru Dave McGarvie je dejal, da se območje prebuja po več stoletjih relativnega zatišja.

Na območju ni bilo izbruha okoli 800 let, čeprav so v tem času bili izbruhi na morju. Le devet kilometrov stran je islandsko mednarodno letališče.

Geološki dokazi kažejo, da je na območju pet ognjeniških sistemov, ki naj bi oživeli na koordiniran način približno vsakih 1000 let.

Zadnje obdobje ognjeniške aktivnosti na polotoku se je začelo v 10. in je trajalo do 13. stoletja. Nasprotno od običajnih islandskih ognjenikov, ki izbruhnejo vsakih nekaj let in se nato umirijo, na omenjenem območju ognjeniška dejavnost traja do 300 let, potem ko se enkrat začne. Pri tem nastajajo izbruhi, ki trajajo nekaj desetletij. Nastajajo tudi fontane magme, običajno brez večjih količin pepela ali eksplozij.

Zadnji tak dogodek je bil med letoma 1210 in 1240, ko je magma prekrila okoli 50 kvadatnih kilometrov površja. Bilo je najmanj šest ločenih izbruhov, ki so trajali po več tednov in mesecev, med njimi pa je bilo tudi do 12 let zatišja. Delce ognjeniških kamnov je veter nesel več deset kilometrov stran, pisni viri pa govorijo o tem, da so padajoči kamni povzročali težave za živino na tem območju.

Če bi danes bili podobni izbruhi, naj bi pristajalno stezo na letališču Keflavík prekrilo dva centimetra pepela, kar bi začasno ustavilo vse polete.

Kristín Jónsdóttir z Islandskega meteorološkega urada je dejala, da bi bil najhujši scenarij, če bi magmo neslo proti mestu Grindavík. V nevarnosti bi bila tudi pomembna infrastruktura, vključno z geotermalno elektrarno. Ogrožene bi bile zaloge tople in mrzle vode, pa tudi cesta med glavnim mestom in mednarodnim letališčem.