Tokratni pogovori naj bi v Oslu potekali že drugič. Mirovni pogovori naj bi v preteklosti že bili na Kubi.

Predstavnik norveškega zunanjega ministrstva ni želel ne potrditi in ne zanikati navedb, da naj bi bila Norveška vpeta v mirovne pogovore sprtih venezuelskih strani, poroča Deutsche Welle.

Je pa vodja venezuelske opozicije in samooklicani začasni predsednik Juan Guaido na političnem zborovanju v Caracasu potrdil, da je poslal na Norveško svoje delegate, ker si Oslo prizadeva posredovati v venezuelski krizi. Zanikal je, da bi se predstavniki opozicije na Norveškem pogovarjali s predstavniki režima predsednika Nicolasa Madura.

Po poročanju norveških medijev naj bi na strani venezuelske vlade na pogovorih sodelovala minister za komunikacije Jorge Rodriguez in guverner province Miranda Hector Rodriguez. Opozicijo naj bi zastopali nekdanji poslanec Gerardo Blyde, nekdanji minister Fernando Martinez Mottola in podpredsednik venezuelske narodne skupščine Stalin Gonzalez.

Ob tem je venezuelski predsednik Maduro v Caracasu izjavil, da je Jorge Rodriguez na "zelo pomembni misiji v tujini".

Pogovore na Norveškem je potrdil tudi venezuelski veleposlanik pri ZN-u Jorge Valero, hkrati je obsodil vmešavanje ZDA v krizo v Venezueli. Poznavalci so najnovejši razvoj dogodkov pospremili s previdnim optimizmom.

Svarila pred pretiranimi upi

Norveška strokovnjakinja za Južno Ameriko Benedicte Bull je dejala, da je zelo pozitivno, da se obe strani pogovarjata, a se je zelo pomembno vzdržati prevelikega upanja. "V preteklosti so pogovori formalno potekali trikrat in vsi so propadli," je dodala.

Podobno meni Leiv Marsteintredet z norveške univerze Bergen, ki je dejal, da gre za zelo zgodnjo fazo, zato je zelo nerealistično pričakovati kakršen koli hiter rezultat. A to, da se obe strani želita pogovarjati, lahko opravičuje previden optimizem, je dejal.

V Venezueli že več mesecev poteka boj za oblast med Madurom in Guaidojem, ki se je za predsednika samooklical januarja. Kot začasnega predsednika ga je doslej priznalo več kot 50 držav, med njimi ZDA in Slovenija.

Maduro na drugi strani uživa podporo večine venezuelske vojske ter Kube in Rusije. Razmere so se dodatno politično zaostrile po spodletelem uporu znotraj venezuelske vojske 30. aprila. Vrhovno sodišče, ki podpira Madurov režim, je nato za najmanj deset poslancev izreklo dolgoletne zaporne kazni. Več poslancev se je zaradi tega zateklo na brazilsko veleposlaništvo v Venezueli.

Norveška Guaidoja doslej ni priznala kot začasnega predsednika, je pa pozvala k izvedbi novih svobodnih volitev v Venezueli, kar opazovalci označujejo kot pripravljenost Osla, da posreduje v konfliktu.

Venezuela je že vrsto let v veliki gospodarski krizi. Recesija, hiperinflacija ter pomanjkanje hrane, zdravil in osnovnih življenjskih potrebščin so v beg pognali na milijone Venezuelcev.