Poljska volilna komisija je objavila delne neuradne izide nedeljskih volitev. Konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) je prejela 36 odstotka glasov in je tako ostala najmočnejša stranka v državi. A za to, da bi se ohranila na oblasti, bi potrebovala pomoč manjših strank, na katere pa ne more računati.

Liberalna in proevropska Državljanska koalicija (KO) nekdanjega premierja in nekdanjega predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska je sodeč po delnih izidih namreč osvojila 30 odstotkov glasov. Sledita še dve manjši opozicijski stranki, desnosredinska Tretja pot (14 odstotkov) in levičarska Nova levica (8 odstotkov) – te tri stranke bi lahko oblikovale novo vladno koalicijo.

Na petem mestu je skrajno desna Konfederacija s 7-odstotno podporo. Ta stranka bi lahko šla v vlado s PiS-om, a skupaj nimata večine sedežev v 460-članskem parlamentu.

Izidi vzporednih volitev so pokazali podobno stanje.

Dolgotrajno štetje glasovnic

Štetje glasovnic sicer še vedno poteka, končni izidi bi lahko bili zaradi zelo visoke volilne udeležbe, ki je znašala 72 odstotkov, znani šele v torek. Volilna udeležba je bila najvišja od padca komunizma, v Vroclavu so volivci v vrsti za glasovanje stali še ob tretji uri zjutraj, torej šest ur po zaprtju volišč.

Nekateri strokovnjaki menijo, da gre za zelo pomemben politični zasuk, morda najpomembnejšega v Evropi v zadnjih letih, saj je Tusk obljubil, da bo na novo definiral odnose Varšave z Brusljem, dal večji pomen vladavini prava, svobodi medijev in pravicam skupnosti LGBTQ. Zaradi napovedi, da bodo poljsko vlado morda po novem vodili proevropski liberalci, so se okrepili tudi poljski finančni trgi.

"Konec je temnih časov, konec je vladavine PiS-a. Uspelo nam je. Zmagali sta demokracija in svoboda, zmagala je naša ljubljena, svobodna Poljska," je dejal Tusk, ki je bil poljski premier med letoma 2007 in 2014, po objavi vzporednih volitev. Predsednik PiS-a, 74-letni Jaroslaw Kaczynski, pa je v prvem odzivu dejal, da je stranka dosegla dober uspeh, a da ni prepričan, ali obstaja pot do sestave vlade.

Bo prvo priložnost vseeno dobil PiS?

A tudi če bodo končni uradni izidi potrdili delne, Tuska in njegovi dve najverjetnejši koalicijski partnerici čaka dolga pot, da oblikujejo vladno koalicijo. To bi lahko namreč trajalo več tednov ali celo mesecev. Predsednik države Andrzej Duda, ki velja za zaveznika PiS-a, je namreč jasno povedal, da bo najprej mandat za sestavo nove koalicije dal zmagovalcu volitev, torej stranki Zakon in pravičnost, ki Poljski vlada od leta 2015.

Tudi v PiS-u so že napovedali, da bodo skušali oblikovati vlado. Vodja predvolilne kampanje je za radio RMF dejal, da je stranka zmagala in da bodo skušali oblikovati vlado pod vodstvom Morawieckega. "Ne glede na to, kako je videti, smo zmagali," je dejal Joachim Brudzinski.

A PiS bo imel res težko delo, če želi ostati na oblasti, saj je njihova najverjetnejša koalicijska partnerica, skrajno desna Konfederacija, na volitvah prepričala manj volivcev od napovedi, tako da stranki skupaj nimata dovolj poslanskih sedežev.

Vodja desnosredinske Poljske ljudske stranke, ki je del Tretje poti, je že zavrnil možnost za vstop v koalicijo skupaj s PiS-om. "Ljudje, ki so glasovali za nas, si želijo spremembo, želijo, da PiS odide z oblasti," je dejal njen vodja Wladyslaw Kosiniak-Kamysz.

PiS je v agresivni kampanji, v kateri so skušali Tuska prikazati kot nemškega podložnika, volitve slikal kot izbiro med nenadzorovanimi nezakonitimi migracijami pod vodstvom politikov, ki so naklonjeni tujim interesom, in vlado, ki bo varovala poljske meje, varnost in tradicijo. Vendar se je PiS spopadal z vse večjim nezadovoljstvom zaradi po mnenju kritikov nazadovanja demokracije in krčenja pravic žensk, potem ko je vlada leta 2021 uveljavila skoraj popolno prepoved splava. PiS so tudi obtožili, da je dobro plačane položaje v podjetjih v državni lasti uporabljal za nagrajevanje svojih podpornikov in z ohlapno fiskalno politiko spodbujal inflacijo.

Zavrnjeni vsi štirje referendumi

Poleg volitev je v nedeljo potekal tudi referendum, na katerem so Poljaki glasovali o tem, ali se strinjajo s privatizacijo podjetij v državni lasti, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let, odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo in solidarnostno shemo EU-ja o prerazporejanju prebežnikov. Glede na polovico preštetih glasovnic noben od predlogov na posvetovalnih referendumih ni dobil zadostne podpore.