Okužbo so diagnosticirali pri človeku, ki je poiskal zdravstveno pomoč v Stockholmu, okužil pa se je med svojim bivanjem na območju Afrike, kjer je obsežen izbruh novejše različice virusa, poroča BBC.

Švedska agencija za javno zdravje navaja, da je ta različica verjetno povezana z večjim porastom hujšega poteka bolezni in večjo umrljivostjo.

Zaradi izbruha nove različice opičjih koz v Afriki je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v sredo razglasila javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti, kar je najvišja stopnja opozorila.

WHO je opozoril, da bi se opičje koze prvič po letu 2022 lahko znova razširile po svetu in postale tveganje v več državah. Kot je povedal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, je WHO pri razglasitvi krize upošteval priporočilo neodvisnih strokovnjakov.

Sorodna novica WHO zaradi izbruha opičjih koz v Afriki razglasil javnozdravstveno krizo svetovnih razsežnosti

Razglasitev javnozdravstvene krize sicer nima konkretnih posledic. Njen namen je opozoriti pristojne oblasti po vsem svetu in jih pozvati k pripravi na morebitne izbruhe.

Kot navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, se virus opičjih koz lahko prenese na ljudi ob stiku z okuženo živaljo (največkrat prek glodavcev ali primatov), okuženim človekom ali s človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus. Prenos med ljudmi je lahko tudi kapljičen. Okužba se širi med ljudmi, ki so med seboj v tesnem stiku.

Klinični potek bolezni je običajno blag. Simptomi bolezni so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki pozneje odpade.

Inkubacijska doba bolezni je običajno od 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna.

Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih. Tveganje za težji potek bolezni je večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih ljudeh.

Opičje koze (mpox) so pri ljudeh prvič odkrili leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Odtlej je bilo širjenje okužb med ljudmi omejeno predvsem na nekatere zahodno- in srednjeafriške države. Maja 2022 so se primeri okužb opičjih koz, ki povzročajo vročino, bolečine v mišicah in izpuščaje na koži, začeli hitro širiti po vsem svetu. Izredne razmere so tedaj trajale med julijem 2022 in majem 2023. V epidemiji, ki je zajela približno 90.000 primerov, je umrlo 140 ljudi.