Po nedeljskih volitvah so prešteli 99,45 odstotka glasov. Kot kažejo neuradni izidi, so socialdemokrati (PSD) osvojili 22,6 odstotka glasov, s čimer bodo imeli verjetno dovolj poslanskih sedežev, da vnovič oblikujejo vlado.

Na drugo mesto se je uvrstilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR) z 18,2 odstotka glasov. 14,4 odstotka glasov so dobili Liberalci, ki so s socialdemokrati vladali zadnja tri desetletja. Z nekaj več kot 12 odstotki sledi desnosredinska opozicijska Unija za rešitev Romunije (USR) Elene Laconi, ki jo, če ne bo zapletov, čez en teden čaka drugi krog predsedniških volitev. V parlament sta se uvrstili še dve skrajno desni stranki – SOS in POT s 7,6 oziroma 6,3 odstotka glasov – ter stranka etničnih Madžarov (UDMR) s 6,5 odstotka glasov.

Najvišja podpora skrajni desnici od leta 1989

Skrajno desne stranke bodo tako imele v novem sklicu parlamenta precej moči in vpliva na zakonodajo. Nacionalistične in skrajno desne stranke so namreč dosegle več kot 31-odstotno podporo, medtem ko je ta še na volitvah leta 2020 znašala okrog deset odstotkov. Od padca komunizma leta 1989 Romunija še ni doživela tolikšne podpore skrajni desnici.

Socialdemokrati so slavili zmago po šoku pred enim tednom, ko se njihov kandidat, premier Marcel Ciolacu, za las ni uvrstil v drugi krog predsedniških volitev. "Romuni so političnemu razredu poslali pomemben signal, da naj še naprej razvijajmo državo z evropskimi sredstvi, a hkrati varujmo svojo identiteto, nacionalne vrednote in vero," je dejal Ciolacu.

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin, so v drugouvrščenem Zavezništvu za zvezo Romunov takoj po zaprtju volišč govorili o veliki Romuniji in obljubili, da bodo branili krščanstvo. Njihov voditelj George Simion je dejal: "Prva misija, ki smo se je lotili, to je čiščenje romunskega političnega razreda, da se znebimo pokvarjenih strank, je blizu izpolnitvi z voljo romunskega ljudstva."

Volilna udeležba je bila z 52 odstotki najvišja v zadnjih 20 letih.

Zmaga Georgescuja povzročila politični potres

V Romuniji so prejšnji konec tedna potekale tudi predsedniške volitve, na katerih je v nasprotju z vsemi napovedmi zmagal nestrankarski skrajno desni in proruski kandidat Calin Georgescu, dobil je skoraj 23-odstotno podporo. Je kritičen do Unije in Nata, zahteva konec vojne v Ukrajini, hvali Putina in romunske fašistične voditelje, v ospredje pa postavlja vero. Nima volilnega štaba, stranke, prijavil ni nobenega stroška kampanje. Izkoristil je nezadovoljstvo s političnimi elitami, standardom življenja, inflacijo, korupcijo in strah, da jih bo podpora Ukrajini zvlekla v vojno. Nasprotniki mu očitajo nezakonito financiranje, pomoč Rusije in omrežja TikTok, je dodal Anžin.

Njegova tekmica v drugem krogu bo Elena Laconi, ki je prepričala nekaj več kot 19 odstotkov volivcev. V nedeljo je po objavi izidov parlamentarnih volitev dejala: "Če smo enotni, ruski boti na TikToku ne morejo uničiti naše demokracije. Nismo pozabili njihovih tankov, ki so okupirali našo državo, in trpljenja, ki so ga prinesli. Razumem jezo in frustracije, vladajoči politiki so 35 let ustvarjali svoj sistem, ki je zdaj razjezil Romune."

Ustavni sodniki so po prvem krogu predsedniških volitev odredili ponovno štetje glasov. Danes naj bi sporočili, ali bodo prvi krog volitev ponavljali. Če bodo sprejeli tako potezo, bo ponovljeni prvi krog predsedniških volitev potekal 15. decembra, drugi pa čez 14 dni.

Kdo bo novi predsednik države, bo odločilno tudi za koalicijska pogajanja, saj bo prav novi voditelj države imenoval tudi mandatarja. Zaradi omenjenih zapletov bi se lahko zavleklo tudi oblikovanje nove vlade.