Datum predčasnih volitev naj bi bil usklajen tudi z Zelenimi, ki so bili s SPD-jem in liberalci (FDP) del vladajoče koalicije v Berlinu. Končno odločitev o datumu volitev mora sprejeti predsednik države Frank-Walter Steinmeier.

Kancler Olaf Scholz bo glasovanje o zaupnici v bundestagu predvidoma zahteval 16. decembra. Scholz je sprva glasovanje o zaupnici načrtoval 15. januarja, nove volitve pa bi bile konec marca. Vendar pa je po vse glasnejših pozivih, naj se to zgodi prej, v nedeljo izrazil pripravljenost na glasovanje že pred božičem.

Po pričakovanjih bo Scholz izgubil zaupnico, Steinmeier pa bo imel nato 21 dni časa, da razpusti bundestag. Volitve morajo biti izvedene v 60 dneh po razpustitvi parlamenta.

Vodja poslanske skupine socialdemokratov Rolf Mützenich je dejal, da stranka stoji ob strani kanclerju in zavrača namige, da bi se moral Scholz umakniti drugemu kandidatu, kot je trenutno bolj priljubljeni obrambni minister Boris Pistorius. "Zdaj gre za izkušnje in kompetence in prepričan sem, da je Olaf Scholz pravi kandidat," je dejal novinarjem. Po njegovih besedah Scholz posreduje "zaupanje, usposobljenost, izkušnje, a hkrati tudi potrebna čustva".

"Svet potrebuje Nemčijo, ki je sposobna ukrepati"

Vodja krščanskih demokratov (CDU) Friedrich Merz je v preteklih dneh večkrat pozval k čimprejšnjim predčasnim volitvam. V ponedeljek pa je jasno povedal, da si po neuspehu t. i. semaforske vladne koalicije prizadeva za volitve februarja.

Merz, ki se vidi kot prihodnji novi kancler, je na današnji novinarski konferenci opozoril, da "nimamo neomejenega časa za izvolitev nove vlade v Nemčiji, ne glede na to, kdo jo vodi". "Svet pričakuje Nemčijo, ki je sposobna ukrepati," je dejal.

Steinmeier je pozneje pozdravil dejstvo, da so se poslanske skupine dogovorile o časovnem okviru za izvedbo predčasnih volitev. Po njegovi oceni je 23. februar realističen datum, je sporočil njegov tiskovni predstavnik.

Ob tem je Steinmeier glavne stranke v državi pozval, naj se odgovorno in skupaj pogovorijo o tem, katere zakonodajne predloge je še mogoče uresničiti do tedaj in tako zagotoviti "notranjo in zunanjo varnost Nemčije ter njeno mednarodno zanesljivost v tej prehodni fazi".

Odhod Lindnerja zamajal koalicijo

Nemčija se je znašla v politični krizi, potem ko je prejšnji teden razpadla rdeče-rumeno-zelena vladna koalicija. Po obdobju razhajanj v stališčih predvsem do proračuna in financ je Scholz namreč razrešil finančnega ministra in vodjo FDP-ja Christiana Lindnerja, sledil je odstop večine liberalnih ministrov.

Da bodo prihodnje volitve skoraj zagotovo prinesle spremembo na kanclerskem položaju, je prepričan tudi Lindner, ki je na dogodku v Berlinu dejal, da bo Merz prihodnji kancler, pri tem pa presodil, da je "tekma za kanclerski položaj pravzaprav končana".

Glede na ankete, opravljene po razpadu vladajoče koalicije, bi največ, približno 32 odstotkov glasov, dobila CDU/CSU, sledi ji skrajno desna populistična Alternativa za Nemčijo (AfD) z 19 odstotki. SPD bi dobil 15 odstotkov podpore, Zeleni enajst, liberalci pa pet odstotkov.