Ob 75. obletnici pa so danes tako tam kot na zagrebškem pokopališču položili vence.

Pri spomeniku na Libuškem polju je manjša delegacija častnega pliberškega voda položila vence v navzočnosti posebnega odposlanca hrvaške vlade in parlamenta, hrvaškega veleposlanika na Dunaju Daniela Glunčića.

Dogodek je minil brez incidentov. Napovedana sta bila dva protesta nasprotnikov prireditve, a je bil eden odpovedan. Na drugem se je zbralo okrog 20 ljudi in je minil mirno.

Predsednik sabora Gordan Jandroković je medtem s hrvaškim ministrom za veterane Tomom Medvedom položil vence na pokopališču Mirogoj v Zagrebu. Jandroković je novinarjem dejal, da se spominjajo žrtev povojnih pobojev totalitarnega jugoslovanskega komunističnega režima. Meni, da je slovesnost tudi naslednje leto treba organizirati na Libuškem polju. Obenem pa je poudaril, da se je med slovesnostjo treba držati pravil in zavrniti poskuse relativizacije ustaškega režima.

Medtem naj bi organizatorji spominske slovesnosti iz častnega pliberškega voda kupili dodatnih 18.000 kvadratnih metrov zemljišča na Libuškem polju, skupno imajo zdaj v lasti že skoraj 50.000 kvadratnih metrov.

Avstrijske oblasti v zadnjih dveh letih na slovesnosti niso dovolile ustaške ikonografije in so kaznovale vse, ki so kršili avstrijske zakone o prepovedi povzdigovanja nacističnih in fašističnih režimov, kot je bila tudi Neodvisna država Hrvaška (NDH).

Tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović meni, da slovesnost v Pliberku zlorabljajo za povzdigovanje ustaškega režima, zato se je žrtvam povojnih pobojev poklonil v petek na Teznem. Premier Andrej Plenković pa je z vladno delegacijo položil vence pri skupnem grobišču žrtev povojnih pobojev pri Maclju ob meji s Slovenijo.

Napeto ob maši v Sarajevu

Mašo za hrvaške žrtve povojnih pobojev je medtem v sarajevski katedrali vodil nadškof in bosanski kardinal Vinko Puljić. Zaradi epidemije se je je udeležilo le okrog 20 vernikov. Policija BiH-a je že od zgodnjih jutranjih ur varovala središče mesta. Maša za hrvaške žrtve je namreč razburila javnost v Sarajevu, ki je večinoma opozorila na ustaški teror nad prebivalci Sarajeva med drugo svetovno vojno. Potekal je tudi miren protest, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi.

Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, večinoma pripadnikov sil ustaškega NDH-ja, pa tudi slovenskih domobrancev, srbskih in črnogorskih četnikov ter drugih.

Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi. Med njimi so bili tudi civilisti, večinoma družinski člani vojakov.

Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, preostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem naj bi več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot, Pliberk pa imajo za njegovo prvo postajo.