Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je skupaj z irskim premierjem Leom Varadkarjem danes vodila eno od tematskih okroglih miz, namenjeno razpravi o potrebi priznavanja odgovornosti za hudodelstva v Ukrajini.

V uvodnem nagovoru je dejala, da SE še naprej v celoti podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter izraža solidarnost z njenimi prebivalci, rusko agresijo pa odločno obsoja. "Naša podpora multilateralizmu, ki temelji na mednarodnem pravu, je pomembnejša kot kdaj koli prej," je poudarila.

Pozdravila je tudi nedavno izdani nalog Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi domnevnih nezakonitih deportacij ukrajinskih otrok. "Spolno nasilje in nezakonite premestitve milijonov otrok ne smejo ostati nekaznovani," je dejala.

Predsednica je omenila, da je bil v Haagu ustanovljen mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini in da je s podporo Eurojusta ter ob sodelovanju ICC-ja začela delovati preiskovalna skupina za domnevne mednarodne zločine, storjene v Ukrajini.

Poudarila je tudi, da Svet Evrope na vrhu na Islandiji vzpostavlja razširjeni delni sporazum o registru škode, ki jo je povzročila ruska agresija. "Treba bo vzpostaviti učinkovito povezavo med registrom in prihodnjim splošnim mehanizmom za pregon kaznivega dejanja agresije," je dejala.

Dvostranska srečanja

Ob robu vrha je imela Pirc Musar več dvostranskih srečanj. Sestala se je s komisarko za človekove pravice SE-ja Dunjo Mijatović in v pogovoru poudarila, da so človekove pravice med najpomembnejšimi prioritetami slovenske zunanje politike. Poudarila je tudi pomen, ki ga Slovenija pripisuje tesnemu sodelovanju s SE-jem in Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP).

S komisarko sta govorili tudi o enakosti spolov. Predsednica je poudarila, da smiselno sodelovanje žensk je in mora biti v središču vseh dejavnosti, povezanih z mirom, če si želimo trajnostnega miru in varnosti. "To bo pomembno načelo našega delovanja, če bomo na volitvah 6. junija 2023 izvoljeni za članico Varnostnega sveta ZN-a za obdobje 2024–2025," je zagotovila.

Predsednica se je sestala tudi z islandskim kolegom Gudnijem Thorlaciusom Johannessonom, s katerim sta potrdila prijateljske odnose med državama in bila soglasna, da je za geografsko majhni državi, kakršni sta Slovenija in Islandija, zelo pomembno iskanje podobno mislečih partnerjev.

Na skupnem poletu do Reykjavika je predsednica opravila tudi pogovora s slovaško predsednico Zuzano Čaputovo in češkim kolegom Petrom Pavlom. V ločenih pogovorih so predsedniki potrdili dobre odnose med državami in poudarili pomen enotnosti evropskih držav pri zagovarjanju temeljnih vrednot, kot so človekove pravice in vladavina prava. Pirc Musar je Čaputovo in Pavla povabila na Blejski strateški forum, ki bo letos potekal na temo solidarnosti za svetovno varnost.

V sredo pa se bo Pirc Musar udeležila splošne razprave vrha SE-ja, kjer bo prav tako imela govor, ter sklepne razprave, na kateri bodo voditelji sprejeli politično deklaracijo. Opravila bo tudi več dvostranskih srečanj.

Na vrhu Sveta Evrope podpora Kijevu

V Reykjaviku na Islandiji se je začel dvodnevni vrh Sveta Evrope (SE). Države članice bodo potrdile zavezanost temeljnim vrednotam organizacije in izrazile podporo Kijevu, tudi pri uveljavljanju odgovornosti Rusije in ustanovitvi registra škode.

Prav zaradi ruskega napada na Ukrajino se je Svet Evrope – najstarejša vseevropska mednarodna organizacija za varovanje človekovih pravic in demokracije ter vladavine prava – lani odločila za sklic šele četrtega vrha v svoji 74-letni zgodovini in prvega po 18 letih.

Islandsko predsedstvo SE-ja poleg potrditve zavezanosti temeljnim vrednotam sveta pričakuje, da bo 46 članic poslanstvo sveta prilagodilo novim grožnjam človekovim pravicam in demokraciji ter da s konkretnimi ukrepi dodatno podprejo Kijev in pomagajo doseči pravico za žrtve ruske agresije. SE naj bi ob tem še okrepil svoj vpliv delovanja na področju demokracije in prevzel vodilno vlogo pri varovanju okolja in v boju proti podnebnim spremembam.

Vrha se bodo poleg voditeljev članic SE-ja udeležili tudi generalna sekretarka SE-ja Marija Pejčinović Burić, predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.