Zaveznice Nata so zaključile, da je Rusija razvila in postavila nov raketni sistem v nasprotju s pogodbo o raketah srednjega dosega – ključni sporazum o nadzoru orožja v zadnjih 30 letih, je Nato zapisal na svoji spletni strani.

Rusija pogodbo ogroža z razvojem in nameščanjem novega raketnega sistema 9M729, ki je mobilen, ga je težko zaznati in lahko deluje jedrsko. Sistem lahko doseže evropska mesta z malo ali nič opozorilnega časa, je že večkrat opozoril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Zunanji ministri članic zveze Nato so Rusijo pozvali k spoštovanju pogodbe iz leta 1987 in opozorili, da je od njenih dejanj odvisna usoda tega dogovora. Rusko nespoštovanje namreč "spodkopava varnost zaveznic in temelje učinkovitega nadzora nad oboroževanjem".

ZDA znova grozijo z odstopom
ZDA so že oktobra napovedale, da se bodo umaknile iz dogovora, ki ga Rusija krši – zdaj pa so državi postavile dvomesečni ultimat. "ZDA danes razglašajo, da Rusija materialno krši pogodbo in da ZDA ne bo več zavezovala, če je Rusija v 60 dneh v celoti in preverljivo ne bo znova spoštovala," je ameriški državni sekretar Mike Pompeo napovedal v Bruslju.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je v odzivu zatrdila, da Rusija dogovor spoštuje in da to vedo tudi ZDA.

Ministri članic zveze Nato so v izjavo po današnjem zasedanju še zapisali, da ZDA pogodbo v celoti spoštujejo vse od njene uveljavitve, rusko nespoštovanje pa spodkopava varnost zaveznic in temelje učinkovitega nadzora nad oboroževanjem.

Gorbačov in Reagan podpisala pogodbo
Pogodbo proti raketam srednjega dosega (INF) sta leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov ter je bistveno prispevala h koncu hladne vojne.

Sporazum INF govori o prepovedi raket kratkega in srednje dolgega dosega, torej od 500 do 5.500 kilometrov, ki se izstreljujejo z zemlje. Gre za prepoved tako jedrskih kot nejedrskih raket, ki pa ne velja za tiste, ki se izstreljujejo z morja. Do leta 1991 je bilo uničenih skoraj 2.700 raket, obe državi pa sta lahko pregledovali namestitve druge.

Zunanji ministri so še poudarili, da je nespoštovanje pogodbe del širšega vzorca ruskega ravnanja, namenjenega slabitvi splošne evroatlantske varnostne arhitekture.

Stoltenberg okaral Rusijo za incident pri Krimu
Stoltenberg se je navezal tudi na rusko-ukrajinski incident pri Krimu, kjer je Rusija pred kratkim zasegla tri ukrajinske vojaške ladje in zajela ukrajinske mornarje, s čimer želi po Stoltenbergovih besedah razširiti svoj vpliv. Uporaba sile nikakor ni utemeljena, je poudaril Stoltenberg in Rusijo pozval, naj izpusti ukrajinske mornarje in ladje ter naj zagotovi svobodo plovbe ter neomejen dostop do ukrajinskih pristanišč in Azovskega morja. Poudaril je še, da je zavezništvo že okrepilo vojaško navzočnost v Črnem morju in da tudi zaradi ruskih groženj zaveznice krepijo obrambne izdatke.