"Nedovoljene migracije niso tisto, kar si želimo," je Olaf Scholz po poročanju nemške tiskovne agencije DPA v soboto dejal na srečanju z državljani v mestu Prenzlau v Brandenburgu. Če v Nemčijo, tako kot lani, pride 300.000 ljudi, od katerih so le nekateri upravičeni do zaščite, potem to ni dobro, je dodal kancler.

Zato je po njegovem mnenju treba natančneje pogledati, kdo ima pravico do vstopa v državo. "Na žalost se ne moremo popolnoma zanesti na vse svoje sosede, da delajo stvari tako, kot bi morali," je dejal Scholz, ob tem pa poudaril, da bo izvajanje nadzora potekalo v skladu z evropsko zakonodajo.

Nadzor na vseh kopenskih mejah za prihodnjih šest mesecev

Na nemških mejah bodo naslednjih šest mesecev preverjali potnike, ki bodo v državo prispeli iz sosednjih Belgije, Francije, Danske, Nizozemske in Luksemburga. Podoben nadzor je Nemčija že oktobra lani uvedla na mejah s Poljsko, Češko in Švico, že od septembra 2015 pa je ta v veljavi na meji z Avstrijo.

Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je ob tem poudarila, da se bo Nemčija še naprej tesno usklajevala s sosednjimi državami in s tem zagotovila, da nadzor čim manj prizadene ljudi v obmejnih regijah, dnevne migrante in gospodarstvo. Zatrdila je še, da do dolgih prometnih zastojev ne bo prihajalo.

Notranje ministrstvo v Berlinu pa je objavilo podrobnosti o načrtovanih ukrepih, pri čemer je med drugim navedlo, da bodo izvajali "ciljno usmerjen nadzor", prilagojen glede na trenutne varnostne zahteve.

Sorodna novica Scholz zagovarjal migracijsko politiko. Nemčija potrebuje usposobljene priseljence, pravi.

Konec delovanja schengenskega območja?

Do nemške napovedi mejnega nadzora so bili med drugim kritični v sosednjih Poljski in Avstriji. Poljski premier Donald Tusk je dejal, da to pomeni konec delovanja schengenskega območja.

V zvezi z odločitvijo Nemčije se je zdaj oglasil tudi nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki prihaja iz Luksemburga, kjer dela več kot 50.000 nemških dnevnih migrantov. Kot je dejal za DPA, ni pristaš mejnih kontrol, ker povzročajo velike nevšečnosti dnevnim migrantom. Še posebej problematične se Junckerju zdijo stacionarne mejne kontrole.

Zaradi dejstva, da so v schengenskem območju tudi druge države znova uvedle začasne mejne kontrole, pa je Juncker izrazil zaskrbljenost, saj da so dosežki evropskega povezovanja zdaj postavljeni pod vprašaj brez premisleka.

Prihodnje leto bo minilo 40 let od podpisa schengenskega sporazuma. 14. junija 1985 so se Nemčija, Francija, Luksemburg, Belgija in Nizozemska dogovorili o postopni odpravi mejnih kontrol. Danes schengensko območje tvori 29 držav, tudi Slovenija.

Med poskusom prečkanja Rokavskega preliva umrlo več ljudi

Medtem ko so meje po Evropi vse bolj neprepustne, je med poskusom prečkanja Rokavskega preliva na poti iz Francije v Veliko Britanijo ponoči umrlo najmanj osem migrantov, so po poročanju francoske tiskovne agencije sporočile regionalne oblasti na severozahodu Francije.

Ta mesec so zaznali tudi najbolj smrtonosno nesrečo med poskusom prečkanja Rokavskega preliva, ko se je pred severno francosko obalo prevrnil čoln z več deset ljudmi, pri čemer jih je umrlo najmanj 12. Letos so tovrstni poskusi prečkanja terjali že 25 smrtnih žrtev, medtem ko je lani skupno umrlo 12 ljudi.

Francoska in britanska vlada si že več let prizadevata ustaviti tok migrantov, ki tihotapcem plačujejo na tisoče evrov za pot z majhnimi čolni prek Rokavskega preliva. Po podatkih britanskih oblasti je od začetka letošnjega leta v Anglijo po tej poti prispelo več kot 22.000 ljudi.