Ukrep ne bo veljal za nazaj, torej državljanstev ne bodo odvzemali nemškim borcem IS-ja. Foto: EPA
Ukrep ne bo veljal za nazaj, torej državljanstev ne bodo odvzemali nemškim borcem IS-ja. Foto: EPA

Ukrep tako ne bo veljal za borce t. i. Islamske države, ki so zaprti v Siriji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Obstajajo načrti za spremembe, v skladu s katerimi bi Nemci z dvojnim državljanstvom, ki se bojujejo za katero izmed terorističnih skupin, izgubili nemško državljanstvo," je potrdila tiskovna predstavnica nemškega notranjega ministrstva Eleonore Petermann.

Dogovor sta po poročanju DPA-ja dosegla notranji minister Horst Seehofer iz CDU-ja in ministrica za pravosodje Katarina Barley iz SPD-ja.

V skladu z nemško zakonodajo lahko posamezniki z dvojnim državljanstvom nemškega izgubijo, če se bojujejo za tuje vojske brez dovoljenja nemškega obrambnega ministrstva. Z uveljavitvijo predlagane spremembe pa bi v zakon vključili tudi rešitev, da lahko izgubijo nemško državljanstvo, če se bojujejo v tujih terorističnih organizacijah.

Strogi pogoji za odvzem

Vendar pa bi ta rešitev veljala le pod strogimi pogoji, in sicer če je posameznik starejši od 18 let in ima dvojno državljanstvo, tako da ob izgubi nemškega ne bi ostal brez državljanstva. Poleg tega se zakonske spremembe ne bodo uporabljale retroaktivno, kar pomeni, da ne bodo veljale za nemške borce IS-ja, ki so že zaprti.

Tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert je zavrnil trditve, da bi se dvojni državljani zaradi te zakonske spremembe počutili kot "drugorazredni državljani".

"Ne smemo pozabiti, za kaj gre pri tem," je dejal. "Gre za konkretno sodelovanje v bojnih operacijah za teroristične organizacije v tujini," je dejal in spomnil, da se je vlada nemške kanclerke v lanskih koalicijskih pogajanjih zavezala, da bo preučila takšno rešitev.

Dilema evropskih držav izvora

Številne evropske države se v zadnjih tednih spoprijemajo z vprašanjem, kaj storiti z borci IS-ja. Ameriški predsednik Donald Trump je sredi februarja Evropo pozval, naj sprejme 800 borcev te skupine, ki so jih ameriške sile zajele v Siriji, in jim sodijo.

Evropske vlade so glede repatriacije svojih državljanov, ki so se v Siriji in Iraku bojevali v vrstah IS-ja, previdne, saj se po vrsti terorističnih napadov v Franciji, Nemčiji in drugod po Evropi bojijo političnih in drugih posledic njihove vrnitve.