Bjaljacki, ruska skupina za človekove pravice Memorial in ukrajinski Center za državljanske svoboščine so bili oktobra razglašeni za dobitnike letošnje Nobelove nagrade za mir, ki so jih podelili danes v Oslu.

Natalija Pinčuk, ki je prevzela nagrado v moževem imenu, je dejala, da Bjaljacki posveča nagrado "milijonom beloruskih državljanov, ki so se uprli in se podali na ulice, da bi obranili svoje državljanske pravice". Kot je povedala Pinčuk, se je z možem srečala samo enkrat v zadnjih dveh mesecih, za stekleno steno v zaporu.

"Točno vem, kakšen tip Ukrajine bi ustrezal Rusiji in Putinu – odvisna diktatura. Enaka država, kot je danes Belorusija, kjer se glasovi zatiranega ljudstva ignorirajo," je dejala Natalija Pinčuk, ki je ob tem poudarila, da citira svojega moža.

Beloruske varnostne sile so 60-letnega Bjaljackega, glasnega kritika beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, aretirale julija lani.

Tesna naveza Rusija-Belorusija

Oblasti so po množičnih protestih po državi avgusta 2020 začele ukinjati neodvisne medije in preganjati organizacije za človekove pravice. Protesti so izbruhnili po spornih predsedniških volitvah, na katerih je slavil Lukašenko, opozicija pa izidov ne priznava.

Bjaljacki je četrti človek, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir v priporu – po Nemcu Carlu von Ossietzkem leta 1935, Kitajcu Lju Šjaobu leta 2010 in Aung San Su Či, ki je bila leta 1991 v hišnem priporu v Mjanmaru.

Belorusija in Rusija sta tesno povezani, tako gospodarsko kot vojaško. Lukašenkova odvisnost od Moskve se je še poglobila, potem ko mu je Moskva pomagala zatreti proteste po volilni zmagi. Rusija je tudi uporabila položaje v Belorusiji za lansiranje invazije v Ukrajini 24. februarja. Belorusija je sicer dejala, da se ruski vojni v Ukrajini ne misli priključiti.

V Stockholmu podelili še preostale Nobelove nagrade

Po podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu so nato v Stockholmu nagrado prejeli še odlikovanci za ostala področja. Prireditev je tokrat prvič po dveh letih potekala v živo, zato so se je udeležili tudi nagrajenci preostalih dveh let.

Nagrada za fiziologijo ali medicino je šla letos v roke švedskemu genetiku Svanteju Pääbu. Nobelovci za fiziko so Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger, nagrado za kemijo pa so letos prejeli Carolyn R. Bertozzi, Morten Meldal in Karl Barry Sharpless.

Nobelovo nagrado za književnost je prejela francoska pisateljica Annie Ernaux, nagrajenci za ekonomijo pa so Ben S. Bernanke, Douglas W. Diamond in Philip H. Dybvig.

Nobelove nagrade tradicionalno podelijo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Vsaka nagrada dobitniku prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov). Če je dobitnikov več, se ta znesek med njimi razdeli.