V manj kot tednu dni je Macron še drugič sodeloval v obsežnem pogovoru, tokrat sta vanj vrtala dva prodorna in pronicljiva novinarja, Jeana-Jacques Bourdin in Edwy Plenel. Elizejska palača izvaja obsežno medijsko kampanjo v podporo gospodarskim reformam, do katerih so Francozi zelo skeptični, o čemer jasno priča tudi val stavk. V razgreti debati nihče izmed sogovornikov ni skoparil z ostrimi besedami.

Ko je Macron enemu od novinarjev očital, da je vprašanje glede stavk zastavil pristransko, mu ta ni ostal dolžan. "Vi niste najin profesor in midva nisva vajina učenca."

"Prav gotovo se ne nameravam opravičiti glede davčnih ukrepov glede obdavčitve bogatih, če se denar znova investira v gospodarstvo," je bil odločen Macron, ki mu zaradi njegove gospodarske politike številni očitajo, da je predsednik bogatih. "Emmanuel Macron, prekinjate me zato, ker vam ni všeč moje vprašanje," je bil oster eden izmed izpraševalcev. "Vidva sta izpraševalca, jaz pa sem predsednik Francije," je Macron dejal Bourdinu.

Država v primežu stavk
Macron je dejal, da sliši jezo francoskih železničarjev, ki stavkajo zaradi napovedane reforme, znova pa ponovil, da bo reforma speljana še v času njegovega mandata. Država bo prevzela dolg železnic (SNCF) s 1. januarjem 2020, je še napovedal. Vlada sicer načrtuje, da bi SNCF ob reformi spremenili v delniško družbo, pri čemer bi bile vse delnice v rokah vlade. Po ocenah sindikatov je to prvi korak na poti k privatizaciji, čeprav vlada to zanika.

Ena od pomembnih tem je bilo tudi zdravstvo. Kot je dejal, so razmere, predvsem na področju urgence, nemogoče. Zdravstveno ministrstvo pripravlja obširno reformo bolnišnic, predvsem glede njihovega financiranja. Kot je dejal Macron, je njegova vlada "povečala sredstva za zdravstvo, ki pa se še vedno ne zvišujejo tako hitro, kot bi nekateri želeli."

Na področju davkov je napovedal, da do leta 2020 ne bo nobene nove obdavčitve, "ne na lokalni, ne na državni ravni, niti dviga že obstoječih," poroča Le Monde.

Ena izmed odmevnih potez francoske vlade je bil tudi izgon nezakonitih aktivistov iz komune v Notre-Dames-des-Landes blizu Nantesa. Ti so se, ker so nasprotovali načrtovani gradnji letališča na tem območju, začeli naseljevati na tamkajšnja kmetijska zemljišča leta 2008, njihova skupnost pa se je nato razširila na 1.600 hektarjev. Francoska vlada je januarja sporočila, da je opustila načrte za gradnjo letališča, skvoterje pa je opozorila, da morajo do pomladi očistiti zemljišče. Macron je jezo zaradi odstranjevanja komune označil za "nelegitimno." "Odločitev je bila sprejeta. Danes mi govorite o jezi, toda o čigavi jezi govorite? Jezi ljudi, ki so več let blokirali kraj, kjer smo nameravali zgraditi letališče, ki pa ga ne bomo zgradili, in ki danes še vedno nadaljujejo proteste?"

Macron tudi o Siriji
Macrona opozicijski politiki pogosto kritizirajo, da ima monarhičen, vertikalen način vladanja, zato sta ga novinarja med drugim vprašala tudi, ali ima "mogoče otročji občutek vsemogočnosti?" "Da, verjamem v avtoriteto, toda avtoriteta ne pomeni, da si vsemogočen," je odvrnil francoski predsednik.

Macron je v nedeljskem intervjuju tudi prvič po tem, ko so zavezniške sile ZDA, Francije in Velike Britanije v noči s petka na soboto v Siriji izvedle vojaško operacijo, obširneje govoril o Siriji. Po Macronovih besedah je šlo za legitimen odziv mednarodne skupnosti.

Nedeljski intervju je močno odmeval v francoskih medijih. Le Soir je zapisal, da je bila izmenjava besed na trenutke celo sovražna, nikakor pa ne dolgočasna, Le Monde piše, da je bil pogovor grob in da je bila bolj kot sama vsebina pogovora v ospredju njegova brezkompromisna izvedba.

O sobotnem raketnem napadu v Siriji bosta danes razpravljala tudi oba domova francoskega parlamenta.