Poljski premier Mateusz Morawiecki je dejal, da so ogromni dobički Norveške od prodaje nafte in plina posredno posledica vojne v Ukrajini. A tudi Poljska želi ruski plin nadomestiti tudi z norveškim.

Norveško je pozval, naj višje dobičke nameni podpori najbolj prizadetim državam, predvsem Ukrajini.

Norveška, ena najbogatejših evropskih držav, namenja 1,09 odstotka svojih prihodkov za pomoč in razvoj v tujini. Gre za enega najvišjih tovrstnih deležev na svetu, vključuje pa tudi okoli 200 milijonov pomoči za Ukrajino, poroča portal Euronews.

Berit Lindeman iz organizacije za človekove pravice Norveški helsinški odbor medtem opozarja, da je Norveška močno skrčila svoja sredstva za večino institucij ZN-a in projekte za zaščito človekovih pravic z namenom financiranja sprejemanja ukrajinskih beguncev. Dejala je, da so očitki Poljske "v določeni meri upravičeni".

Štirikratno povečanje zaslužkov

Dobički Norveške so namreč letos močno poskočili. Cena zemeljskega plina je tri do štirikrat višja, kot je bila ob tem času prejšnje leto. Vmes je narasla tudi cena surove nafte.

Norveški energetski gigant Equinor, ki je v večinski lasti države, je v prvem četrtletju letos zaslužil štirikrat več kot v istem obdobju lani.

Država je zaradi višjih cen povišala napoved prihodkov od nafte letos na 933 milijard kron (97 milijard evrov), kar je trikrat več kot lani. Velik del teh prihodkov Norveška namenja v poseben sklad, največji na svetu, za čas, ko bodo nehali črpati nafto.

EU namerava zmanjšati svojo odvisnost od ruskega zemeljskega plina za dve tretjini do leta 2023 s pomočjo manjše porabe, obnovljivih virov in alternativnih dobaviteljev.

Rusija je medtem že zaustavila dobavo plina Finski, Poljski in Bolgariji zaradi njihovega nasprotovanja ruski zahtevi po plačilu v rubljih.

Evropske države zdaj za pomoč pri premostitvi pomanjkanja energentov prosijo Norveško, pa tudi Katar in Alžirijo. Norveška Evropi dobavlja 20 do 25 odstotkov plina, Rusija pa ga je pred vojno v Ukrajini 40 odstotkov.

Norveške oblasti so se na pozive iz evropskih držav odzvale z dajanjem dovoljenjem proizvajalcem energentov, da proizvajajo več letos. S tem pa bodo na Norveško leteli novi očitki, in sicer, da prispeva k pospeševanju in krepitvi podnebnih sprememb.