Nedavna raziskava Inštituta za raziskave zaposlovanja (IAB) je pokazala, da je večina beguncev, ki so prišli v Nemčijo zaradi nemške politike odprtih vrat Angele Merkel, našla zaposlitev. Po podatkih so se večinoma zaposlili moški.

Za množico, ki je prispela leta 2015, je bila stopnja zaposlenosti leta 2022 64-odstotna, medtem ko je bila za celotno nemško prebivalstvo 77-odstotna.

Približno 90 odstotkov zaposlenih v tej skupini je bilo zavezanih prispevkom za socialno varnost, trdi IAB. Bruto urna postavke iz leta 2015 pa je znašala 13,70 evra. To je nad najnižjo urno postavko, ki znaša 12,50 evra. Povprečna starost beguncev je precej nižja od nacionalnega povprečja.

Stopnja zaposlenosti se poveča s podaljševanjem bivanja

"Zaradi institucionalnih in individualnih ovir, zlasti na začetku bivanja beguncev, je stopnja zaposlenosti v prvem letu po prihodu še vedno nizka in znaša manj kot 10 odstotkov," je opozoril urad IAB, pri čemer je mislil na celotno populacijo beguncev.

"Vendar pa se stopnje zaposlenosti znatno povečajo s podaljševanjem trajanja bivanja: V povprečju dosegajo 57 odstotkov šest let po priselitvi, 63 odstotkov sedem let po priselitvi in 68 odstotkov pri bivanju osem let ali več."

Ovire in omejitve, s katerimi se spopadajo begunci

Poročilo IAB-ja še vedno navaja več ovir, s katerimi se begunci spopadajo pri iskanju dela v Nemčiji. To so omejitve svobode gibanja in prepovedi zaposlovanja.

Med postopkom prošnje za azil v Nemčiji tisti, ki čakajo na odobritev statusa begunca, ne smejo delati, postopek pa lahko traja več mesecev. Poleg tega je dodatna ovira to, da veliko beguncev ne izpolnjuje določenih jezikovnih zahtev.

"Nemška vlada financira nacionalni program učenja jezika za begunce do osnovne ravni B1, kar pa ne zadostuje za zahtevnejša in bolje plačana delovna mesta," je povedala Franziska Hirschelmann, izvršna direktorica organizacije jobs4refugees.

"Nemčija ima težave tudi s priznavanjem in prenosom ustreznih spretnosti in kvalifikacij," je dodala. "Tudi v primerih, ko se prepisi med vojno in razseljevanjem niso izgubili, je postopek priznavanja pogosto neuspešen, saj večina držav nima primerljivih programov poklicnega usposabljanja, nekateri poklici pa zahtevajo nemško diplomo."

Koliko žensk je zaposlenih?

IAB ugotavlja, da je stopnja zaposlenosti moških beguncev po več letih življenja v Nemčiji spodbudna, kar pa ne velja za ženske. Med begunci, ki so prišli leta 2015, je bilo leta 2022 zaposlenih približno 31 odstotkov žensk, moških pa 75 odstotkov.

Thomas Achilles, vodja gospodarske integracije pri Mednarodnem odboru za reševanje v Nemčiji, meni, da je to zato, ker ženske pogosto ostajajo glavne družinske oskrbovalke. "Večina žensk ne more najti prostora za otroke v vrtcih, zato zamudijo priložnosti za učenje jezika in pri zaposlovanju še bolj zaostajajo," je dejal. "Ženske so zelo odvisne od mož ali partnerjev, včasih celo od starejših otrok, ki jim posredujejo informacije. To vodi v popolno pomanjkanje socialnih stikov s skupnostjo države, v kateri živijo."

Je imela politika odprtih vrat pozitiven učinek na gospodarstvo?

O tem, ali je imela nemška politika odprtih vrat pozitiven učinek na gospodarsko rast države, se še vedno razpravlja. Zaradi staranja evropskega prebivalstva potreba po mladih delavcih vse večja. Tuji delavci bi lahko pomagali zapolniti te vrzeli v znanju in spretnostih.

Kar zadeva koristi za same begunce, pravica do zaposlitve ni le človekova pravica, temveč tudi olajšuje vključevanje in povečuje blaginjo. "Zagotovitev zaposlitve beguncem omogoča, da postanejo samostojni in ne odvisni od pomoči. Pomaga jim ponovno pridobiti občutek dostojanstva in neodvisnosti, kar izboljša njihovo splošno počutje," je pojasnila Hirschelmann.

Po podatkih UNHCR-ja je Nemčija trenutno največja država gostiteljica beguncev v EU-ju, na svetovni ravni pa je na tretjem mestu.

Leta 2015 so posamezniki večinoma prihajali iz držav, kot sta Afganistan in zlasti Sirija, ki so jih nasilni spopadi pregnali z njihovih domov. Leta 2022 je za azil v Nemčiji zaprosilo več kot 244.000 oseb, večinoma iz Sirije, Afganistana, Turčije in Iraka.

Nemčija je sprejela tudi več beguncev iz Ukrajine, čeprav tem posameznikom ni bilo treba zaprositi za azil, saj so takoj dobili status začasnega prebivališča.