Potem ko je stranka Fidesz na parlamentarnih volitvah 3. aprila ubranila dvotretjinsko večino, je zdaj že nekdanji predsednik države Janos Ader 58-letnemu Viktorju Orbanu zaupal sestavo vlade.

Opozicijske stranke so se že pred glasovanjem jasno izrekle proti Orbanu, kar ni bilo presenečenje. Skrajno desno gibanje Mi Hazank (Naša domovina) je svojo zavrnitev utemeljilo z dejstvom, da je Orban v zadnjih dvanajstih letih vladanja sprejemal le "navidezne ukrepe".

Orban: Madžarska bo nasprotovala embargu na uvoz ruske nafte

V svojem govoru ob uradni prisegi je Orban sicer znova kritiziral EU, ki da "skuša izbrisati suverenost držav članic" in zgraditi "Združene države Evrope". Kot je nadaljeval, bo Madžarska ostala članica povezave, v okviru katere pa se bo "borila za Unijo svobodnih in enakopravnih držav".

Vztrajal je, da bo Madžarska kritikam navkljub vztrajala pri nasprotovanju embarga na uvoz ruske nafte v Unijo. "Ne bomo privolili v gospodarske ukrepe, ki uničujejo družine," je bil jasen.

Tudi sicer sankcije, ki jih Zahod zaradi invazije v Ukrajini uvaja proti Rusiji, po njegovem mnenju niso učinkovite in jim ne uspeva "spraviti Rusije na kolena". Ocenil je, da "kulturna odtujenost med zahodno polovico Evrope in Madžarsko narašča". Vzrok je po njegovem mnenju v tem, da Madžari v nasprotju z Brusljem še naprej verjamejo "v krščanske civilizacijske temelje Evrope in v državo".

Poudaril je, da Madžarska ne bo privolila v provokacije in poskuse ustvarjanja razhajanj in da trdno verjame v prihodnost narodov "karpatske kotline", med katerimi je naštel tudi Slovenijo.

Orban je ponovil opozorilo, da po desetletju velikih uspehov zdaj prihaja "desetletje nevarnosti, negotovosti in vojne". Poleg groženj gospodarske recesije, energetske krize in pandemije se mora Evropa oziroma Zahod po njegovem mnenju spoprijeti še z drugimi nevarnostmi.

"Takšen je primer velikega evropskega programa zamenjave, bistvo katerega je nadomestiti manjkajoče krščanske otroke z migranti. Takšna sta tudi eksperiment z norostjo na področju spolov in program liberalne Evrope, ki presega nacionalne države in krščanstvo ter ne postavlja ničesar na svoje mesto. Pozablja, da človek sam nikoli ne more biti svoboden, le osamljen," je dejal.

Kljub dolgotrajnemu sporu med Budimpešto in Brusljem zaradi različnih tem, od korupcije do svobode medijev, sta Orbanu ob ponovni izvolitvi danes že čestitala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

"EU se spoprijema z izzivi, kakršnih še ni bilo. Veselim se sodelovanja pri zagotavljanju, da jih bomo skupaj uspešno nagovorili," je zapisala von der Leyen.

Sestava novih starih ministrov znana

Orban pa je že prejšnji petek objavil seznam ministrov svoje nove vlade in napovedal, da bo ta uradno oblikovana do konca maja.

Namestnik premierja bo po napovedih ostal Zsolt Semjen, svoje položaje pa bo obdržalo še sedem ministrov, med njimi zunanji minister Peter Szijjarto, notranji minister Sandor Pinter in pravosodna ministrica Judit Varga, sicer edina ženska v vladi.

Poleg omenjene trojice na položajih predvidoma ostajajo še Mihaly Varga na čelu finančnega, Istvan Nagy na čelu kmetijskega in Laszlo Palkovics na čelu ministrstva za tehnologijo in inovacije. Prav tako ostaja v rokah Gergelya Gulyasa položaj vodje kabineta premierja, ki je na Madžarskem del ministrske ekipe.

Novi obrambni minister bo medtem postal veleposlanik v Veliki Britaniji Kristof Szalay-Bobrovniczky, novo ministrstvo za regionalni razvoj in črpanje evropskih sredstev bo vodil nekdanji evropski komisar Tibor Navracsics.

Nov član vlade bo poleg tega nekdanji vodja Orbanovega kabineta Janos Lazar, ki bo vodil prav tako na novo ustanovljeno ministrstvo za gradnjo in naložbe. Samostojnega ministrstva za šolstvo ne bo več, pristojnosti na tem področju pa bo prevzel Janos Csak kot novi minister za kulturo in inovacije.