Bližnji vzhod je po papeževih besedah "križišče civilizacij in zibelka velikih monoteističnih verstev", vendar ga zdaj prekrivajo "temni oblaki vojne, nasilja in prisilnega odseljevanja".

"Vse to je posledica molka številnih," je dejal Frančišek in izrazil zaskrbljenost, da bodo kristjani zaradi "smrtonosne ravnodušnosti", ki vlada v vojni na Bližnjem vzhodu, izginili s tega območja.

"Premirja, ki jih vzdržujejo z zidovi in prikazovanjem moči, ne bodo vodila do miru. Samo konkretna želja po poslušanju in dialogu vodita tja," je dejal na srečanju v italijanskem pristaniškem mestu Bari, ki je bil dolga stoletja začetek poti Evropejcev proti Bližnjemu vzhodu.

"Naj bo konec dobičkov iz trpljenja mnogih. Naj bo konec okupacijskih območij in trganja ljudi narazen," je dejal papež in ponovil tudi svoje stališče, da je treba spoštovati status quo mesta Jeruzalem, ki ga za svojo prestolnico želijo tako Izraelci kot Palestinci.

Štirje odstotki kristjanov na Bližnjem vzhodu
Delež kristjanov na Bližnjem vzhodu danes po podatkih papeškega sveta za spodbujanje enotnosti kristjanov znaša štiri odstotke prebivalstva, medtem ko jih je bilo pred prvo svetovno vojno 20 odstotkov. Številni bežijo pred državljansko vojno v Siriji, ki je izbruhnila leta 2011 in je zahtevala že več kot 350.000 življenj.

Današnje ekumenske molitve in srečanja v Bariju, ki velja za okno na Bližnji vzhod, se udeležujejo voditelji večine bližnjevzhodnih Cerkva, med njimi sta tudi koptski papež Tavadros II. in carigrajski patriarh Bartolomej.