Papež Frančišek je tretji papež, ki je po letu 1990 obiskal Malto. Foto: Reuters
Papež Frančišek je tretji papež, ki je po letu 1990 obiskal Malto. Foto: Reuters

Papež, ki se je po prihodu v Valletto najprej sešel z malteškim predsednikom Georgeem Vello in diplomatskim zborom, je obžaloval, da je "iz vzhodne Evrope, kjer najprej vzhaja luč, prišla tema vojne".

"Z vzhoda Evrope, iz dežele sončnega vzhoda, so se zdaj razširile temne sence vojne. Mislili smo, da so invazije v druge države, divji ulični boji in jedrske grožnje mračni spomini na daljno preteklost. Vendar so ledeni vetrovi vojne, ki s seboj prinašajo le smrt, uničenje in sovraštvo, močno prizadeli življenja številnih ljudi in prizadeli vse nas," je dejal papež ob prihodu v sredozemsko otoško državo.

V svojem prvem nagovoru po pristanku ni izrecno omenjal Putina, a je dejal, da "neki mogočnik, ki je na žalost ujet v anahronistične trditve o nacionalističnih interesih, spet provocira in podpihuje konflikte, medtem ko navadni ljudje čutijo potrebo po izgradnji prihodnosti, ki bo bodisi skupna bodisi ne".

Papež je že pred tem obsodil "neupravičeno agresijo" na Ukrajino in grozodejstva v vojni. Znova je kritiziral oboroževalno industrijo in izrazil zaskrbljenost zaradi mlačnega navdušenja za mir, ki se je pojavilo po drugi svetovni vojni.

Še med poletom proti Malti je novinarjem na letalu dejal, da razmišlja o obisku Kijeva, kamor ga je povabil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, a več podrobnosti ni navedel.

Poziv k skupnemu odzivu na migracije

Ena od osrednjih točk potovanja je vprašanje migracij, zato je papež na Malti pozval k celovitemu in skupnemu odzivu mednarodne skupnosti na vse hujše "migracijske izredne razmere", medtem ko se milijoni beguncev zgrinjajo v Evropo. "Treba se je odzvati na prihod ljudi, ki bežijo iz svojih držav," je dejal papež.

V nedeljo bo papež obiskal center, v katerem živi približno 50 prebežnikov. Foto: Reuters
V nedeljo bo papež obiskal center, v katerem živi približno 50 prebežnikov. Foto: Reuters

"Širjenje migracijskih izrednih razmer – pomislite na begunce iz mučeniške Ukrajine – zahteva širok in skupen odziv. Nekatere države ne morejo prevzeti celotne problematike, medtem ko so druge brezbrižne," je opozoril papež.

Papeževo letalo z vatikansko delegacijo in novinarji je dopoldne pristalo na mednarodnem letališču Luqa. "Najlepša hvala, ker ste me spremljali na tem potovanju, ki je kratko, a bo lepo," je papež dejal novinarjem, ki so ga spremljali.

Opozorilo na problem korupcije

Frančišek je v svojem govoru pozval tudi k večji zavezanosti proti korupciji v najmanjši državi Evropske unije. Državo je treba zaščititi pred "nenasitnim pohlepom in gradbenimi špekulacijami", je dejal.

Korupcija v državi s približno pol milijona prebivalcev je dobro poznana težava, zlasti po umoru malteške preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizia, ki je bila leta 2017 ubita v eksploziji bombe, podtaknjene v njenem avtomobilu.

Novinarka je poročala o močno razvejani korupciji v državi in povezavah med podjetniki ter politiki. Preiskava umora je s premierskega položaja odnesla Josepha Muscata, ki ga je januarja 2020 nasledil Roberto Abela.

Frančišek je imel v zadnjem času nekaj težav z zdravjem. Foto: Reuters
Frančišek je imel v zadnjem času nekaj težav z zdravjem. Foto: Reuters

Težave s kolkom in kolenom

Zaradi bolečin v kolku in kolenu se je papež v Rimu na letalo prvič vkrcal z dvigalom za potnike z omejeno mobilnostjo. Frančišek namreč trpi za išiasom, prejšnji mesec pa je zaradi akutne bolečine v kolenu odpovedal potovanje v Firence.

85-letni poglavar Katoliške cerkve se bo danes v predsedniški palači srečal z malteškimi političnimi voditelji in diplomatskim zborom. Popoldne se bo s katamaranom odpravil na Gozo, enega od treh naseljenih malteških otokov, kjer bo vodil molitveno srečanje v romarskem središču Ta'Pinu.

V nedeljo bo daroval mašo na trgu Floriana v predmestju Vallette, pred tem pa obiskal še jamo sv. Pavla, zavetnika otoka. Papež Frančišek je tretji papež, ki je po letu 1990 obiskal Malto, kjer se približno 85 odstotkov od nekaj več kot pol milijona prebivalcev opredeljuje za katoličane.