Več tisoč ljudi se je zbralo pred sedeži obeh domov francoskega parlamenta. Spodnji dom je v torek sprejel predlog zakona, po katerem bi varnostne sile dobile pravico, da ljudem, osumljenim izgredništva, prepovedo udeležbo na protestih brez sodne odobritve.

Protesti so večinoma potekali mirno. Nekaj protestnikov je na varnostne sile metalo predmete, zažgali so skuter in policijski kombi, razbili so tudi nekaj oken.

Policija je večkrat posredovala s solzivcem. Izbruhnili so manjši spopadi med policijo in protestniki, več ljudi je ranjenih.

Huje poškodovan je en protestnik, ki je poskušal pobrati posebno policijsko granato za razkropitev protestnikov, iz katere se ob eksploziji sprožijo gumijasti naboji. Granata je eksplodirala v njegovi roki, pri čemer je ostal brez prstov, BBC povzema poročanje francoskih medijev.

Podatki o udeležbi niso enotni. Notranje ministrstvo je sporočilo, da se je po vsej državi zbralo 12.000 protestnikov, od tega 4.000 v Parizu. Policijski vir je za Reuters dejal, da so bile številke višje, zunaj Pariza naj bi se zbralo 21.000 protestnikov. Protesti so potekali tudi v Bordeauxu, Toulousu in Lyonu.

"Nismo otroci, odrasli ljudje smo. Želimo uveljavljati svoje odločitve, ne izbire politikov, ki naših odločitev ne upoštevajo," je povedal udeleženec protestov, računalniški inženir Hugues Salone.

Nasilje na obeh straneh

Protestniki so že večkrat opozorili na policijsko nasilje. Policija zoper protestnike v več kot 12 tednov trajajočih protestih uporablja solzivec in posebne gumijaste naboje, ki so več ljudi poškodovali. V zadnjem primeru je policist enega vidnejših aktivistov gibanja Jeroma Rodriguesa ustrelil v oko, zaradi česar naj bi ostal invalid.

Zaradi policijskega nasilja so rumeni jopiči sporočili, da oblastem ne bodo več najavljali protestov, in dodali, da je policija, ki jih nad protestnike pošilja "macronska diktatura", gluha za pozive protestnikov, je poročal RT.

Na drugi strani so nasilni tudi protestniki. V več mestih, predvsem v Parizu, so se protesti večkrat prelevili v nasilje. Protestniki so zažigali avtomobile in smetnjake, poškodovali so tudi znameniti Slavolok zmage.

Predlog zakona, da policisti protestnikom prepovedo udeležbo

Spodnji dom francoskega parlamenta je v torek sprejel predlog zakona, po katerem bi varnostne sile dobile pravico, da ljudem, osumljenim izgredništva, prepovedo udeležbo na protestih brez sodne odobritve.

Predlog, ki ga mora 12. marca potrditi še zgornji dom parlamenta, naj bi zatrl nerede in nasilje na protestih rumenih jopičev, ki v Franciji trajajo že tri mesece.

Predlog je bil potrjen s 387 glasovi za in 92 proti. Kot na svoji spletni strani poroča francoska televizija France24, kritiki predloga pravijo, da ni v skladu z ustavno pravico do demonstriranja.

Po najspornejšem delu predloga bi lahko vladni uslužbenci ljudem, ki so osumljeni izgredništva, prepovedali udeležbo na protestih, pri čemer ne bi potrebovali sodne odobritve prepovedi.

Predlog za kršitve predvideva šestmesečno zaporno kazen in denarno kazen 7.500 evrov. Zagrožena je tudi kazen 15.000 evrov in enega leta v zaporu za protestnike, ki bi na protestih zakrivali svoje obraze, da jih ne bi prepoznali.

Francoska policija bi ob uveljavitvi zakona dobila tudi večja pooblastila za pregledovanje ljudi, ki naj bi šli na protest, ali imajo orožje.

V Franciji je bil podoben, a veliko strožji zakon sprejet že leta 1970, dve leti po množičnih protestih maja leta 1968. Zakon je predvideval zaporne kazni od enega do petih let za nasilne protestnike. Nekaj mesecev po prevzemu predsedniškega položaja leta 1981 je Francois Mitterrand zakon ukinil.

Razkol v Macronovi stranki

Ob glasovanju se je sicer okoli 50 poslank in poslancev vladajoče stranke Republika v gibanju predsednika Emmanuela Macrona vzdržalo, kar je znak delitve v poslanski skupini.

Pred glasovanjem je poslanec te stranke Matthieu Orphelin omenil možnost "zlorab" prepovedi protestiranja za ljudi, kot morebitni primer pa je izpostavil vladavino skrajne desnice. Orphelin je po poročanju Reutersa po glasovanju dejal, da bo zapustil stranko, pri čemer sicer ni navedel razloga.

Reuters je še poročal, da so številna vzdržanja znak vse večjega nelagodja zaradi vladnega zasuka v desno v odziv na proteste rumenih jopičev.