Protestniki proti sprejetju resolucije so se zbrali na poziv predsednika bosansko-hercegovske srbske entitete Republike Srbske Milorada Dodika, ki sicer priznava zločine, ne pa tudi genocida.

Dodik trdi, da želi Zahod Republiko Srbsko označiti za genocidno tvorbo, Srbe pa za genociden narod.

Videti je bilo zastave Republike Srbske, Srbije, fotografije Vladimirja Putina, pa tudi Ratka Mladića, nekdanjega poveljnika vojske Republike Srbske, obsojenega za zločine in genocid.

Med tisoči udeležencev je bila tudi predsednica parlamenta Srbije Ana Brnabić, glavni protagonist pa je bil Dodik: "Operacija vojske Republike Srbske v Srebrenici julija 1995 je bila napaka, za katero je ostal velik zločin. To je trenutek, v katerem bi želel v imenu Republike Srbske izraziti posebno sožalje vsem žrtvam in njihovim družinam. To je bil zločin ob koncu vojne, po sovraštvu, trpljenju in maščevanju. A to ni bil genocid," je dejal.

Dodik tudi pravi, da resolucija nikakor ne vodi k spravi, ampak k dokončni delitvi.

"In nočemo živeti z vami, ki govorite, da je srbski narod genociden. Nočemo živeti z vami v isti državi in ne bomo živeli v isti državi," je še dejal Dodik.

Razšli se bodo, ko bo prišel pravi čas, pravi Dodik, ki upa, da bi se lahko drugačni pogoji ustvarili ob zmagi Donalda Trumpa v ZDA. Trdi, da je laž, da je bilo v Srebrenici v enem tednu ubitih več kot 8000 Bošnjakov.

Pri predlogu resolucije, ki se zgleduje po tisti, v kateri so obsodili genocid v Ruandi, je sodelovalo več držav, tudi Slovenija. V njej obsojajo vsakršno zanikanje genocida in čaščenje obsojenih vojnih zločincev.

Že dolgo ponavljajo, da nikakor ne gre za obsodbo Srbov kot naroda, ampak posameznikov, ki so bili odgovorni za genocid, a Dodik in predsednik Srbije Aleksandar Vučić trdita drugače.

Srbe podpirajo Rusija, Kitajska, Venezuela in nekatere druge države, Vučić pa trdi, da bi resoluciji lahko sledile zahteve po ukinitvi Republike Srbske in vojni odškodnini.

Genocid v Srebrenici, enklavi, ki je bila pod zaščito Združenih narodov, sta potrdili sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije in Meddržavno sodišče v Haagu. Obsojenih je bilo več kot 50 ljudi na skupaj več kot 700 let zapora, med njimi tudi takratno politično vodstvo Republike Srbske.