Giscard, ki je bil voditelj Francije med letoma 1974 in 1981, se je zaradi covida-19 in težav z dihanjem zdravil v bolnišnici v Toursu na zahodu Francije že septembra, sredi novembra so ga vnovič hospitalizirali. Umrl je doma, so sporočili iz njegovega sklada.

Veljal je za desnosredinskega in proevropskega voditelja. Na predsedniških volitvah leta 1974 je socialista Françoisa Mitteranda premagal za las, saj saj je prejel 50,7 odstotka glasov. S tem je pri 48 letih postal tretji najmlajši francoski voditelj.

Zagovarjal družbene spremembe

Giscard se je v zgodovino Francije zapisal kot politik, ki je v času svojega mandata spodbujal modernizacijo francoske družbe – v njegovem času sta bila na primer uzakonjena ločitev s soglasjem obeh partnerjev in legalizacija splava, zrahljal je tudi pravila o dostopu do kontracepcije. Volilno pravico je znižal z 21 na 18 let. Prizadeval si je za liberalizacijo gospodarstva ter sprožil več velikih infrastrukturnih projektov, na primer gradnjo omrežja hitrega vlaka TGV. Bil je zagovornik enakega plačila za oba spola in zagovornik pravic žensk. Upokojitveno starost je znižal na 60 let.

Čeprav je nasprotoval smrtni kazni, pa ni ustavil treh smrti na tak način. Zadnja smrt z giljotino se je v Franciji zgodila med njegovim mandatom, leta 1977, piše BBC.

Postavil temelje za evro

Na mednarodnem parketu je bil eden največjih zagovornikov večjega evropskega povezovanja. Stkal je tesne vezi s takratnim zahodnonemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom, s katerim sta skupaj položila temelje za nastanek skupne evropske valute evro in postavila na noge evropski monetarni sistem. Po Giscardovi zaslugi je leta 1974 začel delovati Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji vseh držav članic Evropske unije.

Po volilnem porazu proti Mitterandu leta 1981 se je umaknil v svoj domači kraj in pisal kolumne. Med letoma 1989 in 1993 je bil poslanec v Evropskem parlamentu.

Na Giscardovo smrt se je odzvalo mnogo politikov iz Francije in sveta. Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je zapisal, da si je Giscard "vse življenje prizadeval za spodbujanje sodelovanja med evropskimi narodi", poslanski vodja največje francoske stranke v parlamentu Christophe Castaner pa, da je njegova dediščina "moderna in napredna politika".

Pahor: Izgubili smo velikega Evropejca

Slovenski predsednik Borut Pahor je ob smrti Giscard d'Estainga zapisal, da sta Francija in Evropa izgubili velikega Evropejca, ki se je zavzemal za tesnejše evropsko sodelovanje.

Zunanje ministrstvo je že pred tem na Twitterju zapisalo, da se Slovenija spominja francoskega državnika in velikega Evropejca. "Njegova močna in strastna predanost v vlogi prvega predsednika konvencije o prihodnosti Evrope nas spodbuja k sodelovanju za enotno EU," je tvitnil MZZ.