Gostoljubje in pomoč, ki so je bili ukrajinski begunci deležni ob prihodu na Poljsko, sta bila izjemna, saj se je v pomoč tako ali drugače vključila dobra polovica vseh Poljakov. Mnogi so begunce sprejeli v svoje domove, za kar so prve tri mesece dobivali denarno pomoč, a se je ta iztekla.

Ukrajinci imajo dostop do trga dela, zdravstva, šolstva, a se kažejo tudi prve razpoke, opozarja Katarzina Czerwinska iz nevladne organizacije Forum migracij.

"Največ težav imamo pri namestitvah, še vedno obstajajo ogromne hale, kjer še vedno spijo na ležalnikih drug ob drugem. V devetih mesecih se ni zgodilo veliko, vsak dan pomagamo ogromno Ukrajincem, ljudem, ki tukaj nimajo dostopa do toplih oblačil, čevljev, in ki se spopadajo s pomanjkanjem hrane. Nekateri Poljaki kljub temu menijo, da je treba končati pomoč Ukrajincem, čeprav sem nedavno izvedela, da so Ukrajinci ustvarili prihodke v višini dve milijardi poljskih zlotov preko dela in davkov, informacija pa ni bila predstavljena družbi," je dejala Czerwinska.

Istočasno Poljska krši mednarodno in lastno zakonodajo, ko ločuje med begunci in brutalno odreka pomoč tistim, ki prihajajo iz Sirije, Iraka, Jemna, Afganistana. V poljskih gozdovih izgine vsak mesec 25 ljudi. Pri temperaturah globoko pod ničlo so še vedno po več tednov v gozdovih brez hrane in toplih oblačil.

"Z brezpilotnimi letali so nas našli, poljski vojaki so nas obkrožili in se norčevali iz nas, nikakršni smo bili, po desetih dneh brez hrane, umivanja, spanja. Pobrali so nam telefone, sim kartice in jih pred nami uničili. Sleči smo se morali do nagega, vsi, tudi dekleta, ne glede na starost, pred vsemi, odpreti vse dele telesa. Popolno ponižanje. Je to Evropa?" njihove zapisane zgodbe povzema Anna Alboth iz skupine Granica.