Predlog zakona predvideva, da bi družbena omrežja to lahko storila le, če bo vsebina v nasprotju s poljsko zakonodajo.

V skladu s predlogom naj bi tudi ustanovili petčlanski svet za svobodo govora. Ta bi obravnaval pritožbe uporabnikov, ki so jim družbena omrežja blokirala račune ali izbrisala vsebino sporočil. Odzvati bi se moral v 24 urah po pritožbi, na njegovo odločitev pa naj bi se bilo mogoče pritožiti na sodišče.

Družbenim omrežjem, ki ne bi spoštovala odločitve sveta ali sodišča, bi grozila kazen do 11 milijonov evrov. Člane sveta bi za šestletni mandat imenoval poljski parlament, za položaj pa se ne bi mogli potegovati politiki.

"Zakon bo priskrbel orodja za zagotavljanje temeljnih pravic in svoboščin poljskih državljanov na spletu," je dejal poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro. Dodal je, da bi v skladu z novim pravnim okvirjem globalni igralci morali spoštovati poljsko zakonodajo, medtem ko zdaj družbeni mediji sami odločajo, katere vsebine bodo cenzurirali.

Po besedah Sebastiena Kalete, ki je na pravosodnem ministrstvu pristojen za to zakonodajo, naj bi nova pravila začela veljati z januarjem prihodnje leto.

Novica o predlogu zakona prihaja nekaj dni po tem, ko je poljski premier Mateusz Morawiecki pozval k skupnim evropskim pravilom za zaščito svobode govora na spletu ter posvaril pred "politično korektnostjo" tehnoloških velikanov, ki so zaprli uporabniške račune ameriškega predsednika Donalda Trumpa po vdoru njegovih privržencev v ameriški kongres.