Obletnica osvoboditve taborišča sovpada z 80-letnico kapitulacije fašistične Italije v drugi svetovni vojni.
Fašistične sile so koncentracijsko taborišče pri Kamporju na Rabu postavile julija leta 1942. Skozi njegove barake in šotore je šlo 15.000 zapornikov, Slovencev, Hrvatov, Judov.
Večinoma je šlo za civiliste, med njimi je bilo več kot 2000 žensk in 1000 otrok, je za Radio Slovenija poročal Janko Petrovec. V nečloveških razmerah je umrlo več tisoč taboriščnikov, med njimi tudi najmanj 1490 Slovenk in Slovencev.
Po kapitulaciji Italije so taboriščniki ob pomoči prebivalcev Raba 11. septembra 1943 razorožili 2200-glavo italijansko posadko na otoku in oblikovali rabsko brigado, ki so jo sestavljali Slovenci, Hrvati in Judi. Njeno oblikovanje predstavlja edinstven podvig samoosvoboditve taboriščnikov.
Ne gre samo za spomin na težke dni, ampak tudi za gradnjo mostov prijateljstva in za opomin, da se takšni tragični dogodki ne bi nikoli več ponovili, so zapisali organizatorji iz Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja, Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja ter Taboriščnega odbora Rab Gonars.
Slavnostna govornika na dogodku sta bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki sta položila tudi skupni venec k spomeniku žrtvam taborišča.
Predsednica Pirc Musar je v govoru spomnila na okrutna dejanja fašizma in nacizma. "To mesto bivanja, trpljenja in tudi zadnjega počitka mnogih od 15.000 svobodno mislečih ljudi nam mora biti v večni opomin o nesprejemljivosti vojnih grozot in fašističnega nasilja. Človeško življenje, življenje čisto vsakega posameznika, brez izjeme, je in mora vedno ostati spoštovano in neprecenljivo. To je civilizacijska norma in vrednota našega obstoja ter sobivanja, ki je ne smemo nikoli izgubiti," je dejala.
Prisotna je tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, med udeleženci pa so bili tudi predsedniki organizacij, ki ohranjajo vrednote antifašizma, iz vseh treh držav, in sicer predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, predsednik hrvaške Zveze protifašističnih borcev (SABA Hrvaška) Franjo Habulin in predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije (ANPI) Gianfranco Pagliarulo.
Italijanske delegacije ni bilo
Pagliarula z velikim razočaranjem ugotavlja, da v Italiji vlada popolno nepoznavanje rabske tragedije, zgodb o njej pa v medijih ni. "80-letnica je zato priložnost, da – kolikor je v naši moči – javnosti ponudimo informacije, ki bi jih morale širiti javne ustanove, česar pa te skoraj ne počnejo, če pa že, potem slabo," je dejal.
Predsedniki največjih združenj borcev in antifašistov v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem so na začetku leta predsednike treh držav pozvali, naj ob 80-letnici obiščejo nekdanje koncentracijsko taborišče na Rabu in se poklonijo žrtvam, a italijanskega predsednika Sergia Mattarelle tja ne bo. Tudi drugih predstavnikov italijanske države ne bo.
Njihovo neudeležbo so obsodili v stranki Levica, ki je v sporočilu za javnost zapisala, da "zavrnitev italijanskega predsednika potrjuje, da so bile geste predsednika Pahorja pred leti napaka, ki ni vodila k spravi, ampak k afirmaciji italijanskega revizionizma".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje