"Najprej smo se pri obnovi lotili reševanja objektov z lažjimi poškodbami. Končana je obnova 1106 hiš, v katere se je lahko varno vrnilo več kot 6000 ljudi," je dejal Plenković, ki so ga v mestu, ko se je bližal tamkajšnji cerkvi, pričakali vzkliki in žvižgi razočaranih prebivalcev. Zdaj pa je pred njimi še obnova zgradb, ki so utrpele večjo škodo, pri čemer gre tudi za konstrukcijsko oziroma celovito obnovo. Točno ob 12.19, ko je mesto lani stresel potres, se je začela maša v cerkvi za žrtve potresa.

Sorodna novica Petrinja leto po potresu: "Pozabili so na nas. A nekega dne bo boljše. Upajmo."

"Vse to kaže, da se dinamika obnove krepi," je povedal hrvaški premier in dodal, da bodo s tem izpolnjena tudi pričakovanja državljanov, predvsem nekaj več kot 5000 tistih, ki niso v svojih domovih. Ob tem je poudaril, da se poleg fizične obnove osredotočajo tudi na gospodarsko revitalizacijo Siško-moslavške županije, ki je bila v potresih najhuje prizadeta. Kot je navedel, je potres povzročil škodo v vrednosti 40 milijard kun (5,5 milijarde evrov), na širšem območju je bilo poškodovanih okoli 40.000 objektov.

Območje je danes ločeno obiskal tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki se je v Sisku in Petrinji sešel s tamkajšnjimi prebivalci. Prebivalci Siska so mu v pogovoru izrazili strah, da bodo morali še dolgo živeti v začasnih namestitvah. V Petrinji pa so mu ženske, ki živijo v kontejnerjih, dejale, da želijo zgolj svoj dom. Milanović jim je odvrnil: "Srečno."

Milanović prst zaradi počasne obnove uperil v Plenkovića

Milanović je še dejal, da je obnova po potresu počasna, največjo težavo pa predstavljata organizacija in obvladovanje krize. Za najodgovornejšega je označil Plenkovića. Dodal je, da je bilo porabljenega veliko denarja, a se rezultati slabo vidijo. Prav tako je povedal, da ni nobenega opravičila, da so ljudje še naprej odvisni od donacij, njihovih domov pa še niso začeli postavljati.

Obnova je po poročanju hrvaških medijev v polnem teku, a številni prebivalci niso zadovoljni. Trdijo, da se predvsem ruši, bolj malo pa sanira. Nezadovoljstvo so danes nekateri izrazili z vzkliki "hočemo obnovo" in žvižganjem, ko je bil Plenković na poti v cerkev v Petrinji, nekdo pa naj bi proti premierju vrgel tudi kepo snega.

29. decembra ob 12.19 je Petrinjo z okolico stresel silovit potres, ki so ga čutili tudi v sosednjih državah. V potresu je umrlo sedem ljudi, 26 jih je bilo ranjenih, več tisoč pa jih je ostalo brez doma, središče mesta je bilo skorajda zravnano s tlemi. V mestu še vedno približno 500 ljudi živi treh kontejnerskih naseljih pod okriljem Rdečega križa, še več tisoč pa v kontejnerjih in mobilnih hiškah pred svojimi hišami. Skupno v začasnih domovih biva več kot 5000 ljudi, poroča hrt.hr. Njihova edina želja je, da se vrnejo domov.

Kot hrt.hr navaja besede županje Magdalene Komes, je škoda v Petrinji še vedno zelo velika, dejansko so izgubili središče mesta. Ob tem poudarja, da je obnova zahteven proces, ki zahteva veliko dokumentacije in dovoljenj, a je hkrati optimistična, da bo z novim zakonom o obnovi to potekalo hitreje in se bo spomladi začela obsežnejša obnova. "Če nas ni vojna pregnala, vrnili smo se, potem nas tudi potres ne bo."

Do začetka preteklega tedna so na območju Siško-moslavške, Karlovške in Zagrebške županije, ki so bile prizadete v potresih, prejeli več kot 41.600 prijav škode. Pregledali so 39.600 objektov, od katerih jih je 4800 neuporabnih, 8600 pa začasno neuporabnih, piše na spletni strani hrvaške civilne zaščite. Prejeli so več kot 17.700 prošenj za obnovo.