Pred začetkom se je z vseh štirih minaretov zaslišala pesem, ki poziva k molitvi. Petkove molitve v Hagiji Sofiji se je zaradi varnostnih ukrepov udeležilo tisoč povabljencev, med katerimi je bil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Velika množica vernikov se je molitve udeležila v okolici 1500 let stare zgradbe. Na trgu pred Hagijo Sofijo so sodelovali v molitvi v živem prenosu, nekateri so prinesli turške in otomanske zastave.

Predsednik Erdogan je ob začetku molitve prebral nekaj verzov iz korana, nato je zbrane nagovoril vodja turškega verskega direktorata in minister za verske zadeve Ali Erbas.

"Hrepenenje našega naroda, ki se je sprevrglo v srcezlom, se danes končuje," je dejal Erbas s prižnice, medtem ko je v rokah držal meč. Gre za tradicijo pridigarjev v mošejah, ki so bile osvojene v bitkah, je kasneje pojasnil.

Hagijo Sofijo so pred molitvijo preuredili. Turške verske oblasti, dijanet, so namreč odločile, da bodo v Hagiji Sofiji ostale ikone, ki pa jih bodo med molitvijo zakrili z zavesami ali zatemnili.

Na krajih, kjer muslimani molijo, so ikone in druge upodobitve ljudi ali živali prepovedane.

Carigrajski guverner Ali Yerlikaya je pred molitvijo vernike pozval, naj v petek v mošejo prinesejo "zaščitno masko, molilno preprogo, potrpljenje in razumevanje". Dodal je, da bodo za zagotavljanje varnostnih ukrepov zaradi pandemije novega koronavirusa skrbeli zdravstveni delavci.

Molitve bodo nato v Hagiji Sofiji potekale petkrat na dan, vsaka naj bi trajala okoli 15 minut. Mošeja bo za vernike odprta tudi ponoči. Ko ne bo molitev, bo mošeja še naprej odprta za turiste, in to brezplačno.

Stolnica, mošeja, muzej

Cerkev svete Božje modrosti, turško Ayasofya, ima dolgo in pomembno zgodovino. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija in več stoletij največja katedrala na svetu. Zgrajena je bila pred 1500 leti. Najprej je bila skoraj 700 let bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, od leta 1453 pa osmanska mošeja.

Pod očetom sodobne turške republike Mustafo Kemalom Atatürkom so leta 1935 v njej odprli muzej. Je pomembna turistična znamenitost, saj velja za eno najlepših zgradb na svetu. Vsako leto jo obišče več kot 3,7 milijona ljudi. Uvrščena je tudi na Unescov seznam kulturne dediščine.

Kritike mednarodne skupnosti

Mednarodna skupnost je do spremembe statusa muzeja v mošejo kritična ‒ nasprotovanje so izrazili tako verski kot politični voditelji. Papež Frančišek je pred dnevi dejal, da "so njegove misli v Carigradu" in da "z bolečino misli na sveto Sofijo", vodja vzhodne pravoslavne cerkve, patriarh Bartolomej, pa je opozoril, da je preoblikovanje Hagije Sofije v mošejo "veliko razočaranje za milijone kristjanov". Odločitev turških oblasti obžaluje tudi Unesco.

A Erdogan stoji za svojo odločitvijo, izjavil je, da ima država suvereno pravico do takšne poteze.