Obtožnico proti Puigdemontu so vložili po referendumu o neodvisnosti Katalonije leta 2017, ki mu je sledila najhujša politična kriza v državi v več desetletjih.

Z reformo zakonika so kaznivo dejanja upora nadomestili z obtožbo javnega nereda, za katero so predvidene milejše kazni, hkrati pa so z njo znižali tudi kazen za zlorabo javnih sredstev. Puigdemontu zdaj namesto 15 grozijo največ štiri leta zaporne kazni.

Obe kaznivi dejanji, tako upora kot zlorabe javnih sredstev, so španske oblasti uporabile proti katalonskim voditeljem, ki so leta 2017 organizirali referendum o neodvisnosti Katalonije. Glasovanje, ki mu je sledila enostranska razglasitev katalonske samostojnosti, so v Madridu označili za nezakonito.

Puigdemont, ki je odigral ključno vlogo pri izvedbi referenduma in v tistem času vodil katalonsko vlado, je pozneje zbežal v Belgijo, kjer živi še danes, od leta 2019 pa je tudi poslanec Evropskega parlamenta. Bruselj je doslej zavračal zahtevo Madrida po njegovi izročitvi.

Več drugih separatističnih voditeljev so španske oblasti obsodile na dolgoletne zaporne kazni, a jih je nato leta 2021 premier Pedro Sanchez pomilostili.

Analitiki menijo, da je namen reforme kazenskega zakonika pridobiti podporo katalonskih separatistov pred splošnimi volitvami, ki bodo še letos. Desna opozicijska Ljudska stranka (PP) jo je obsodila kot "prilagojeno obsojencem", kritični pa so bili tudi nekateri Sanchezovi socialisti.