"Menim, da je treba podpreti predlog obrambnega ministrstva o delni mobilizaciji rezervistov, tistih, ki so že služili vojsko in imajo ustrezne izkušnje," je dejal Putin. Gre za prvo mobilizacijo v Rusiji po drugi svetovni vojni.

Obrambni minister Sergej Šojgu je nato sporočil, da bodo mobilizirali 300.000 ljudi. Potrdil je, da bodo vpoklicali tiste z vojaškimi izkušnjami, pred odhodom na bojišče pa jih bodo izurili. Povedal je, da je to le delček vseh rezervistov v Rusiji, vseh naj bi bilo namreč približno 25 milijonov.

Šojgu je tudi povedal, da so ruske sile v vojni v Ukrajini do zdaj izgubile 5937 svojih pripadnikov. Ti se po njegovih besedah ne bojujejo toliko z Ukrajino kot s "celotnim Zahodom".

Putin: Uporabili bomo vsa razpoložljiva sredstva za zaščito ozemlja

Po Putinovih besedah je Zahod pokazal, da ne želi miru med Ukrajino in Rusijo. Zahod je obtožil, da je prekoračil vse meje v svoji agresiji zoper Rusijo, ki da jo želi uničiti. Dodal je, da Zahod Rusijo jedrsko izsiljuje. Rusija ima "veliko orožja za odgovor" na grožnje Zahoda, je dejal.

"Če bo ogrožena ozemeljska celovitost naše države, bomo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito naših ljudi. To ni pretvarjanje," je dejal. Predsednik je odredil tudi povečanje sredstev za proizvodnjo orožja.

Protesti proti mobilizaciji v najmanj 38 ruskih mestih

V najmanj 38 ruskih mestih so izbruhnili protesti proti mobilizaciji. Varnostne sile skušajo proteste zatreti. K protestom je pozval tudi zaprti opozicijski politik Aleksej Navalni.

Neodvisna organizacija za spremljanje protestov OVD-info je sporočila, da je bilo v več mestih po Rusiji aretiranih že več kot tisoč ljudi.

Po navedbah poročevalcev francoske tiskovne agencije AFP v središču Moskve so policisti na glavni nakupovalni ulici pridržali najmanj 50 ljudi, medtem ko so v Sankt Peterburgu obkolili majhno skupino protestnikov in pridržali enega od njih.

"Na shod sem prišel z namenom, da se ga udeležim, vendar je videti, da so vse že aretirali. Ta režim je obsodil samega sebe in uničuje svojo mladino," je dejal 60-letni protestnik Aleksej.
"Zakaj služite Putinu, človeku, ki je na oblasti že 20 let!" je mlad protestnik po navedbah AFP-ja zakričal v enega od policistov. "Zakaj odločajo o moji prihodnosti namesto mene? Strah me je zame in za mojega brata," pa je dejala študentka Oleksandra Sidorenko.

Reuters piše, da je predvsem za ljudi v podeželskem delu Rusije odredba mobilizacije prvo resno znamenje vojne, ki jih lahko osebno prizadene. Neodvisni mediji v Rusiji so namreč ukinjeni, vsaka javna kritika "posebne vojaške operacije" pa je prepovedana.

Shod tudi v Beogradu

Protesti proti mobilizaciji so potekali tudi v Srbiji. V Beogradu je potekal shod gibanja "Rusi, Ukrajinci, Srbi in Belorusi proti vojni", na katerem so udeleženci nosili napise "Putin je morilec" in "ustavite vojno v Ukrajini", poroča portal N1 s sedežem v Beogradu.

Številni Rusi naj bi želeli zapustiti državo

Po podatkih statističnega orodja Google Trends, ki spremlja pogostost vnosa besed v iskalnik Google, se je število iskanj z besedama "vozovnice" in "letalo" v Rusiji več kot podvojilo. Tudi iskanje z besedama "zapustiti Rusijo" je bilo zjutraj opravljeno 100-krat pogosteje kot običajno, najpogosteje v regiji Belgorod, ki meji na severovzhod Ukrajine in je bila večkrat tarča ukrajinskih napadov.

Po Putinovem oznanilu so na spletnih straneh za prodajo letalskih vozovnic v Rusiji zaznali veliko povpraševanje po njih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po podatkih spletne strani Aviasales, ki je priljubljena točka za nakup letalskih vozovnic v Rusiji, so za danes razprodane že vse vozovnice za neposredne polete na najbližje destinacije, denimo v Armenijo, Gruzijo, Azerbajdžan in Kazahstan.

Polno zasedeni poleti v Carigrad in Beograd

Vsaj do sobote naj bi bili polno zasedeni tudi vsi poleti v Carigrad, ki je po zahodnih sankcijah in zaprtju evropskega zračnega prostora postal ena glavnih letalskih poti iz Rusije. Običajne enosmerne cene vozovnic v Turčijo so se povzpele na skoraj 70.000 rubljev (1155 evrov) v primerjavi z nekaj več kot 22.000 rublji pred tednom dni. Polno zasedeni so tudi poleti za Beograd – naslednji polet naj bi bil na voljo šele prihodnji ponedeljek.

Poskočilo je tudi zanimanje za notranje polete v mesta, ki so blizu ruskih meja. Vozovnice iz Moskve v Vladikavkaz na jugu države se denimo prodajajo za več kot 750 ameriških dolarjev, medtem ko je bila običajna cena približno 70 dolarjev. Najcenejši poleti v Dubaj so medtem stali približno 5000 evrov, kar je petkratnik povprečne mesečne plače, navaja Reuters.

Polnoletni državljani ne smejo zapuščati kraja bivališča

Po ukazu za delno mobilizacijo morajo sicer polnoletni Rusi ostati v kraju, kjer prebivajo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Državljanom, ki so kot rezervisti vpisani v vojaški register, je od trenutka mobilizacije prepovedano zapustiti kraj bivanja brez dovoljenja vojaških komisariatov in organov, pristojnih za vojaške rezerve," je zapisano v zakonu o mobilizaciji v Rusiji.

V prihodnjih dneh napovedani referendumi o priključitvi Rusiji

V televizijskem nagovoru je Putin dejal, da je bil njegov namen "osvoboditi" vzhodno ukrajinsko regijo Doneški bazen in da se večina tamkajšnjih prebivalcev ne želi vrniti pod "jarem neonacistov". Putin je napad na Ukrajino oziroma "posebno vojaško operacijo" v tej državi februarja utemeljeval z "denacifikacijo" in "demilitarizacijo" Ukrajine.

Putin se je oglasil dan po tistem, ko so proruske oblasti v štirih pokrajinah v Ukrajini, ki so jih zasedle ruske sile, napovedale skorajšnje referendume o priključitvi Rusiji. Glede predlaganih referendumov je Putin dejal, da podpirajo tamkajšnje prebivalce. Nimamo moralne pravice, da te ljudi pustimo na cedilu, je dejal. Referendumi v Lugansku, Donecku, Hersonu in Zaporožju naj bi potekali v prihodnjih dneh, od 23. do 27. septembra.

Zelenski se je zahvalil za obsodbe referendumov

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je medtem zahvalil zahodnim državam, ker so obsodile namero o organizaciji referendumov o priključitvi Rusiji v ukrajinskih separatističnih regijah.

"Zahvaljujem se vsem prijateljem in partnerjem Ukrajine za njihovo številčno in ostro obsodbo namere Rusije, da organizira še več navideznih referendumov," je dejal Zelenski v večernem nagovoru na družbenih omrežjih.

Zelenski je dejal, da napoved referendumov v ničemer ne spreminja stališča Kijeva. "Ohranimo enotnost, zaščitimo Ukrajino, osvobodimo domovino ter ne pokažimo šibkosti," je dejal.

Referendume so napovedovali že nekaj časa, očitno pa so se proruski predstavniki odločili, da njihovo organizacijo v kontekstu nedavnega napredovanja ukrajinskih sil na vzhodu Ukrajine pospešijo.

Gre za glasovanja po vzoru referenduma o priključitvi Krima Rusiji leta 2014, katerega veljavnosti niti Ukrajina niti Zahod nista priznala.

Rusija in Ukrajina spet z obtožbami o obstreljevanju jedrske elektrarne

Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je Rusijo obtožil vnovičnega obstreljevanja jedrske elektrarne Zaporožje na jugu Ukrajine. V napadu naj bi bil poškodovan električni vod, zaradi česar se je ustavilo delovanje več transformatorjev šestega reaktorja in so se zagnali generatorji.

"Ruski teroristi so ponoči znova obstreljevali jedrsko elektrarno Zaporožje," je na Telegramu sporočil Energoatom. Obžaloval je, da napadov ni ustavila niti navzočnost inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), in pozval k odločnejšemu ukrepanju proti Moskvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem v dnevnem poročilu o "posebni vojaški operaciji" v Ukrajini zapisalo, da je "ukrajinsko topništvo nadaljevalo napade na Energodar in območje jedrske elektrarne Zaporožje", kar je poškodovalo vodovodne cevi. Ukrajinsko topništvo naj bi obstreljevalo tudi daljnovod.

Ruske sile so jedrsko elektrarno s šestimi reaktorji, ki velja za največjo v Evropi, zasedle kmalu po začetku invazije. Strah pred jedrsko katastrofo se je povečal, potem ko so se na začetku julija okrepili spopadi v njeni okolici. Odgovornost za obstreljevanje sprti strani vseskozi prelagata druga na drugo.

Na začetku septembra je na območje jedrske elektrarne dopotovala ekipa strokovnjakov IAEA-ja. Ukrajina in njene zahodne zaveznice so že večkrat pozvale k demilitarizaciji območij okoli jedrskih elektrarn v državi. Na začetku vojne so, denimo, spopadi potekali tudi v bližini Černobila na severu, kjer je jedrska eksplozija leta 1986 povzročila ogromno škodo.

Ukrajinska stran je v ponedeljek rusko obtožila obstreljevanja še ene jedrske elektrarne Južnoukrajinsk v regiji Mikolajiv na jugu države. Njen direktor Igor Polovič je v torek ocenil, da Rusija stopnjuje "jedrsko izsiljevanje".