Dan po zagotovitvi novega šestletnega mandata se je Putin v ponedeljek za kratek čas pojavil na koncertu na prostem na Rdečem trgu, ki so ga organizirali ob deseti obletnici nezakonite ruske priključitve Krimskega polotoka. V kratkem nagovoru je "iskreno čestital ob ponovni združitvi Krima in Sevastopola z Rusijo".

Ruski predsednik je zbrani množici dejal, da se je "vrnitev" drugih regij Rusiji izkazala za "veliko resnejše in tragično", kot je bilo to pri Krimu, vendar so jo dosegli. Kot je dejal, Krim pogosto imenujejo nepotopljiva letalonosilka, po njegovih besedah pa se je zdaj vrnila v matično pristanišče.

"Krim so predvsem ljudje, prebivalci Sevastopola in Krima, oni so naš ponos," je dejal Putin, ki je Doneški bazen in druge dele ukrajinskega ozemlja, ki so ga od začetka vojne pred dvema letoma zasedle ruske sile, opisal kot del "Nove Rusije".

V soboto na drugi dan predsedniških volitev je minilo deset let, odkar je Krimu potekal referendum o združitvi polotoka z Rusijo, čeprav gre še vedno za mednarodnopravno priznan del Ukrajine.

Na shodu je Putin napovedal gradnjo nove železniške proge do Krima prek okupiranega ukrajinskega ozemlja. Pojasnil je, da je bila na vzhodu in jugu Ukrajine znova vzpostavljena železniška povezava z Rostovom na Donu do Donecka, Mariupolja in Berdjanska, ki bo zdaj razširjena do pristaniškega mesta Sevastopol na Krimu.

Putin je dejal, da bo nova železniška proga "alternativna pot" zdajšnjemu mostu, ki povezuje polotok z Rusijo. "Tako bomo skupaj, z roko v roki, šli naprej. To je tisto, kar nas – ne v besedah, ampak v dejanjih – dela resnično močnejše," je dejal več tisoč zbranim na Rdečem trgu.

Skoraj 90 odstotkov glasov

Putin si je v nedeljo prepričljivo zagotovil peti mandat na čelu države in dosegel je celo najvišjo podporo do zdaj. Po 99,36 odstotka preštetih glasov je osvojil 87,32 odstotka glasov, je sporočila ruska volilna komisija. Preostali trije kandidati so prejeli od tri do štiri odstotke glasov. Volitev se je udeležilo 77,44 odstotka volilnih upravičencev, kar je največ od leta 1991.

Iz Kremlja so sporočili, da izidi kažejo, da so se ruski volivci združili okoli Putina. "To je najzgovornejša potrditev, da prebivalci države podpirajo svojega predsednika in se okoli njega konsolidirajo," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, ki je ob tem zavrnil kritike, da volitve niso bile svobodne in poštene.

Putin je v prvem odzivu nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo dejal, da je visoka volilna udeležba povezana z vojno v Ukrajini. "To je povezano z dejstvom, da smo dobesedno prisiljeni braniti interese svojih državljanov z orožjem v svojih rokah," je povedal 71-letnik. Povedal je še, da trenutno ne izključuje možnosti obširnega konflikta z zvezo Nato, a da bi to pomenilo, da bi bil svet le korak stran od tretje svetovne vojne.

"Menim, da ni verjetno, da je to v interesu koga," je dodal. Dejal je, da se že zdaj v Ukrajini bojujejo številni vojaki iz držav članic Nata. "To ni nič dobrega, predvsem za njih, ker tam umirajo v velikem številu," je poudaril.

Rekordna zmaga tlakuje Putinu pot za nov šestletni mandat, kar pomeni, da bo ostal na položaju vsaj do leta 2030. Opazovalci sicer opozarjajo, da je bila takšna zmaga predvsem mogoča zaradi represije, prisil in prevar.

Tridnevne volitve sta sicer zaznamovala okrepitev ukrajinskih napadov in vandalizem na voliščih. Kremelj je označil volitve tudi za trenutek, ko lahko ruski državljani izrazijo svojo podporo ruski vojni v Ukrajini, kjer so organizirali volitve na okupiranih območjih. Neodvisni opazovalci so opozorili še na pritiske na javne uslužbence, ki so jih nadrejeni pozvali, naj glasujejo v velikem številu in celo fotografirajo svoje oddane glasovnice. Pojavila so se še poročila o velikem pritisku na prebivalce ukrajinskih območij, ki jih je zasedla Rusija.

Simbolični protest ruske opozicije

Ruska opozicija je volivce na zadnji dan tridnevnih predsedniških volitev pozvala k opoldanskim simboličnim protestom, ki naj bi potekali v vseh pokrajinah. Namen pobude "Opoldne proti Putinu" je bilo pokazati odpor ljudstva do Putinove dolgoletne vladavine. Volivce so pozvali, naj se opoldne postavijo v vrsto na voliščih in na glasovnico napišejo ime pokojnega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega ali izberejo katerega koli kandidata, ki ni Putin.

Kot je sporočila nevladna organizacija za človekove pravice OVD-Info, je bilo v povezavi z volitvami pridržanih najmanj 80 ljudi.

Peskov je ob tem zmanjšal pomen protestov opozicije. Poudaril je, da se je vdova Navalnega, Julija Navalna, ki je med drugim pozvala k protestom, odcepila od domovine, s tem pa izgubila stik z njo in razumevanje držav.

Zahodne države kritične

Zahodne države so volitve ostro kritizirale.

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je dejal, da volitve niso bile svobodne in poštene, da so kršile ukrajinsko suverenost in da so temeljile na represiji in ustrahovanju.

Članice Evropske unije so nato podale še skupno izjavo, v kateri so ocenile, da so volitve potekale v strogo omejenem okolju, ki ga je še dodatno zaznamovala nezakonita vojna Rusije proti Ukrajine. Dodale so, da volitve na ukrajinskem ozemlju niso veljavne ter obžalovale odločitev Moskve, da v državo ni sprejela opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).

Nemčija je volitve označila za "psevdovolitve pod avtoritarnim voditeljem, ki so temeljile na cenzuri, represiji in nasilju". Britanski zunanji minister David Cameron je opozoril na nezakonito izvedbo volitev na ukrajinskih ozemljih, pomanjkanje izbire za volivce in odsotnost neodvisnih opazovalcev Ovseja. "Tako niso videti svobodne in poštene volitve," je dodal. Volitve niso bile poštene in svobodne, "glede na to, kako je Putin zaprl politične nasprotnike in preprečil drugim, da kandidirajo proti njemu", je dejal tudi John Kirby, predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je že v nedeljo dejal: "V teh dneh ruski diktator simulira volitve. Vsem na svetu je jasno, da je ta figura – kot se je v zgodovini že velikokrat zgodilo – preprosto bolna od oblasti in dela vse, da bi vladala večno. Ni zla, ki ga ne bi storil, da bi podaljšal svojo oblast. Nobene legitimnosti ni v tej imitaciji volitev, izid je jasen že vnaprej. Temu človeku bi morali soditi v Haagu." Poljsko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da so volitve potekale v razmerah, v katerih se dogaja "izjemna represija proti družbi, zato svobodne, demokratične odločitve ni bilo".

Tudi v Parizu so obžalovali, da v Rusiji znova niso bili izpolnjeni pogoji za svobodne, pluralne in demokratične volitve. Je pa zunanje ministrstvo v izjavi pohvalilo pogum številnih ruskih državljanov, ki so na miren način izrazili svoje nestrinjanje s to kršitvijo njihovih temeljnih političnih pravic.

Podobno je volitve komentiral italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Obenem je dodal, da si še naprej prizadevajo za pravičen mir, ki bi pripeljal do tega, da bi Rusija končala svojo vojno proti Ukrajini.

Čestitke iz Kitajske, Severne Koreje in Latinske Amerike

Po drugi strani so nekateri voditelji Putinu čestitali. Predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Džjan je izrazil čestitke in dodal, da so "trdno prepričani, da bodo kitajsko-ruski odnosi pod strateškim vodstvom predsednika Ši Džinpinga in predsednika Putina še naprej napredovali".

Dodali so, da je kitajski predsednik Ši Džinping Putinu danes že poslal čestitko, v kateri je zapisal, da njegova ponovna izvolitev "v celoti odseva podporo ruskega naroda". "V zadnjih letih so bili Rusi enotni v premagovanju izzivov," je zapisal Ši. Po poročanju kitajskih medijev je izrazil prepričanje, da bo pod Putinovim vodstvom Rusija zmožna dosegati nove dosežke v narodnem razvoju.

Putinu sta čestitala tudi iranski predsednik Ebrahim Raisi in severnokorejski voditelj Kim Džong Un. Predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon pa je izrazil upanje na okrepitev dvostranskih odnosov z Rusijo.

Čestitke je 71-letni ruski predsednik prejel še iz več držav Latinske Amerike. "Z več kot 87 odstotki je Putin zmagal v vojni proti imperiju kolektivnega Zahoda," je sporočil predsednik Venezuele Nicolas Maduro. Predsednik Nikaragve Daniel Ortega pa je govoril o zmagi, ki bo pripomogla k stabilnosti in boljši prihodnosti za človeštvo.

Predsednik entitete BiH Republike Srbske Milorad Dodik pa je Putina označil za velikega državnika in prijatelja, "na katerega se lahko vedno zanesemo in ki bo čuval naše ljudi".